Rodbina, ki je zaznamovala Preddvor

Rodbina Wurzbach, ki je imela v prejšnjem stoletju v lasti grad Dvor v Preddvoru, je za ta kraj še posebno pomembna, saj je dr. Artur von Wurzbach leta 1921 tam ustanovil penzion Grintavec in velja za utemeljitelja turizma v Preddvoru. Zdaj je o družini nastala knjiga V ogledalu grajske zgodovine. Avtorici ddr. Miri Delavec Touhami je pri njenem snovanju s spomini pomagal eden od potomcev rodbine Miroslav Rant Wurzbach iz Kranja.

V knjigi V ogledalu grajske zgodovine avtorica seže v zgodovino rodbine Wurzbach in zapiše, da je posestvo v Preddvoru od družine Urbančič kupil Maximilian III. von Wurzbach, leta 1920 ga je podedoval sin Artur, ki ga je leto zatem preuredil za turistične namene. Z ženo Margit sta imela tri sinove: Norberta, Haralda, Maximiliana in Jussija. Harald je padel leta 1943 na ruski fronti, Norbertovi in Jussijevi potomci živijo na tujem, Max, ki je bil leta 1945 ubit, pa je zapustil dva nezakonska otroka, eden od njiju je 88-letni Kranjčan Miroslav Rant Wurzbach, čigar mama Angela je bila v Preddvoru organistka in pevovodkinja; druga je Margareta Kampuš Ciglenečki, ki živi v Šmarju pri Jelšah. V Sloveniji sicer živi še nekaj daljnih potomcev Wurzbachovih, večina pa se jih je v štiridesetih in petdesetih letih prejšnjega stoletja odselila v Nemčijo in Avstrijo, grad Dvor pa so imeli v lasti do leta 1937. Posebnega zapisa bi bila vredna zgodba, kako je Miro Rant navezal stike s polsestro v domovini ter bratranci in sestričnami na tujem. Od tega mineva dvajset let in medtem so se člani družine že nekajkrat srečali v Preddvoru.

Na pričevanju in spominih Mira Ranta Wurzbacha sloni pretežni del knjige, za katero je sicer dala pobudo preddvorska turistična delavka Mirjam Pavlič. »Turiste, ki prihajajo v Preddvor, poleg lepe narave zanima tudi kulturna dediščina kraja, naši gradovi in z njimi povezane zgodbe,« je dejala Pavličeva ob predstavitvi knjige, za katero je spočetka pričakovala, da bo le drobna brošura o rodbini Wurzbach, ko pa se je raziskovanja lotila drr. Mira Delavec Touhami, je nastala knjiga z bogatim dokumentarnim in slikovnim gradivom ter živim pričevanjem tu živečega potomca plemenite rodbine. Miru Rantu, ki je odraščal v zavesti, da je Wurzbach in da mora poiskati svoje korenine, se je s knjigo izpolnila dolgoletna želja, da je zgodovina njegove rodbine nekje zapisana.

Knjigo so nedavno predstavili na prisrčnem srečanju ob jezeru Črnava, ki sta se ga udeležila tudi Bolko von Wurzbach in njegova sestrična Margit Triltsch von Wurzbach, ki sta se bratrancu Miru zahvalila, da srčno in zavzeto skrbi za družinsko grobnico v Preddvoru, vodstvu občine za prve pogumne korake pri obnovi gradu Dvor, ki ga je pred nekaj leti dobila v last od države, avtorici knjige pa za popis družinske zgodovine, h kateremu so tudi sami prispevali dokumentarno in slikovno gradivo. V upanju, da bodo dočakali tudi nemški prevod knjige, so se ji zahvalili z grbom družine Wurzbach. Medtem ko knjiga čaka na nemški prevod, pa je njen kratek povzetek že zapisan v nemškem jeziku. Iz slovenščine ga je prevedel 13-letni Jonathan Hormuth, ki je skupaj s sestro Laeticio učenec slovenskega jezika in kulture v kraju Wittnau pri Freiburgu in uči ju ravno Mira Delavec Touhami. Deček je potomec zavedne slovenske družine Bukšek, v Preddvor je tokrat prišel v družbi sestre, babice Silve in mame Natalije in v lepi slovenščini prebral odlomek iz knjige o Wurzbachovih. In ne katerega koli, pač pa v knjigi objavljeni del dnevnika Haralda von Wurzbacha, ki ga je pisal v starosti od 11 do 16 let. Iz nemščine je dnevnik v slovenski jezik prevedel Štefan Šipič - Cef, ki mu je avtorica tudi izrekla zahvalo za sodelovanje pri nastanku knjige, med drugim je izdelal tudi rodovnik družine Wurzbach. In tudi on je povezan s to rodbino: njegova pokojna žena Nevenka Prhavc Šipič je namreč potomka litijske veje Wurzbachovih.