Tržič želi biti turističen
Občina Tržič je skupaj s turističnimi ponudniki pripravila srečanje na temo Kam gremo v turizmu. Promotor tržiškega turizma je olimpijec Žan Košir.
Tržič – Kot je na nedavnem srečanju v prostorih Občine Tržič poudaril vodja Urada za gospodarstvo in družbene dejavnosti Vid Meglič, zanimanje med obiskovalci za Tržič kot turistično destinacijo narašča. Nekaj pomembnih korakov so naredili v lanskem letu, med drugim so vzpostavili novo turistično spletno stran in izdali image katalog Tržiča in izdelali idejno zasnovo za vstopno točko v Dovžanovo sotesko. Uredili so postajališči za avtodome in posneli promocijsko gradivo z olimpijcem Žanom Koširjem. Podaljšali so delovni čas Turistično-promocijskega in informacijskega centra Tržič. Veliko si obetajo tudi s Strategijo razvoja kolesarskega turizma v občini, s katero naj bi Tržič do leta 2020 postal vodilna gorenjska destinacija za turno kolesarjenje z mrežo 42 kolesarskih tras.
Število nočitev se je lani v primerjavi z enakim obdobjem leta 2014 povečalo za slabih 42 odstotkov, imeli so skoraj osem tisoč nočitev. Občina Tržič je že podpisala pristopno izjavo k projektu Alpe Adria – Krvavec, glavni cilj projekta je bazo gostov z Letališča Jožeta Pučnika in smučišča Krvavec razpršiti še po okoliških občinah. Letošnji poudarki pa so aktivno mreženje in sodelovanje s turističnimi ponudniki, njihovo izobraževanje in priprava na globalni turistični trg, oblikovanje turističnih produktov, ki jih bo možno tržiti, dobro pozicioniranje Tržiča kot turistične destinacije v socialnih in spletnih medijih in klasično oglaševanje. V aktualni Razpis o dodeljevanju spodbud za razvoj podjetništva in gospodarstva je zajeto tudi spodbujanje sobodajalstva.
»Tri tematske poti, obnova koče na Zelenici, turistični vodnik, brezplačen internet v mestnem jedru, odlična sezona na Gorenjski plaži, povečale so se nastanitvene kapacitete v občini. Prepričan sem, da Tržič na področju turizma čaka lepa prihodnost,« je sklenil župan Borut Sajovic. Turistični ponudniki podpirajo prizadevanja občine, pogrešajo pa še več sodelovanja in se hudujejo nad zapleteno birokracijo. Po mnenju nekaterih udeležencev srečanja je v turistične namene premalo izkoriščena sakralna dediščina. Številne znamenitosti so še neodkrite ali premalo obiskane zaradi slabe prepoznavnosti, manjkajo legende in zgodbe, ki pritegnejo obiskovalce, dobrodošel bi bil gostinski obrat v Dovžanovi soteski. Dobrodošlico tujcem bi morali postaviti že ob prihodu skozi tunel na Ljubelju, je bilo še slišati med udeleženci.