
»To sem bil dolžan svojim genom«
Devetnajstletni Kamničan Tomaž Humar, sin izjemnega in že pokojnega alpinista, je pred dnevi postal najmlajši Zemljan in prvi Slovenec, ki je sam prekolesaril svet. »Rekord ni bil primarni cilj, pač pa tisto, kar pride z njim,« pravi Tomaž, ki se je že lotil pisanja knjige o svojem podvigu.
Tomaž Humar na najinem srečanju, le šestnajst ur po prihodu domov, ni deloval kot nekdo, ki ima za seboj 209 dni in skoraj 29 tisoč kilometrov kolesarjenja (natanko 28.968), večinoma po vročini, v zadnjem tednu pa v zimskih razmerah. Prav nič utrujen ni deloval, celo nasprotno – poln energije, čeprav se tudi sam zaveda, da bodo v kratkem prišli dnevi, ko bo tudi njegovo telo spoznalo, da si zasluži krepak počitek.
S popotnico najboljšega učitelja – očeta
Domov se je prvotno načrtoval vrniti 1. marca, a je svoj plan prehitel za dva dneva, s tem pa dosedanjega rekorderja – Britanca Toma Daviesa – premagal za pičle tri dneve. »Kaj mi je pravzaprav uspelo, se sploh še ne zavedam. Predvsem sem vesel, da sem dosegel svoja pričakovanja – da se ne zlomim in da naredim, kar sem si zadal. V življenju sem imel najboljšega možnega učitelja – svojega očeta – in psihično vem, kako se lotiti težkih izzivov. Kar sem naredil, sem bi preprosto dolžan narediti svojim genom,« pravi Tomaž, ponosen, da ga številni primerjajo z njegovim pokojnim očetom. Poudari, da rekord zanj ni bil primaren cilj, pač pa tisto, kar pride z njim. In to je zavedanje, da nobena stvar ni nemogoča. »Prej nikoli nisem kolesaril. A prav za to gre. Če se odločiš, si lahko najboljši v kateri koli stvari. Pri svojem podvigu nisem potreboval ekipe, denarja – samo samega sebe. Ves čas sem verjel, da lahko, ampak dokaz je pa le dejanje samo,« nam razlaga Tomaž, neverjetno zrel za svoja leta.
Odločitev, da se loti tega rekorda, je prišla spontano. Na pot se je podal 3. avgusta lani, nato pa vsak dan v povprečju prekolesaril po 140 kilometrov – po Evropi, Severni Ameriki, Novi Zelandiji, Avstraliji in večjem delu Azije.
Nova spoznanja si želi prenesti v svoj vsakdan
Spal je po hotelskih sobah, kavčih, šotoru, delavskih kabinah, enkrat tudi pod milim nebom in nikoli z več kot sto evri v žepu. Na poti ni bilo časa za turizem, saj je bil povsem osredotočen na svoj cilj, ta izjemni fokus pa si zdaj želi prenesti še na vsa področja življenja. Poudari, da se je o sebi naučil veliko novega. »Pred tem sem včasih veljal za arogantnega, samosvojega, večkrat so me teple moje besede in prepričan sem bil, da lahko naredim vse na svetu. A šele ko spoznaš, česa ne moreš, veš, kdo si. Zadnji nasvet naše profesorice na gimnaziji je bil – od življenja ne pričakujte preveč. Zelo me razjezi, da kdo mladim daje takšne neumne nasvete. To človeka lahko uniči. Mladim si zato s knjigo, ki jo bom napisal, želim prenesti svoja spoznanja. Mladi imajo potencial, ampak nimajo podpore in zgleda. Sam sem imel veliko srečo, da sem ta zgled imel,« razmišlja devetnajstletnik, ki si knjigo želi izdati še pred dvajsetim rojstnim dnem, ki ga bo praznoval sredi aprila. »Potrebni smo samo mi sami in ideja – to je moje sporočilo mladim,« pravi.
In kako naprej? »S potjo okoli sveta sem ugotovil, da imam v Sloveniji vse, kar potrebujem, in mi sreče ni treba iskati drugje. Rad bi nekaj dal predvsem mladim. Sistem sem zapustil, zgradil sem si svoj tir in v starega se ne bom več vrnil. Sledil bom instinktu in se stvarem, ki me bodo potegnile, posvetil stoodstotno,« zaključi Tomaž Humar, ki je že dan po prihodu domov za nov mejnik v ekstremnem športu prejel posebno priznanje Občine Kamnik.