Do uspehov s povezovanjem

Besedilo: Marjana Ahačič
Kategorija: Kranjska Gora / / 13:11

V petek sta Planico obiskala evropska poslanca Igor Šoltes in Franc Bogovič, soorganizatorja okrogle mize z naslovom Planica združuje, na kateri so udeleženci razpravljali o izzivih in priložnostih povezovanja turizma, naravovarstva in lokalnega okolja ter predstavili primere dobrih praks.

Planica – Tudi Nordijski center Planica na samem robu edinega slovenskega narodnega parka je eden od primerov dobre prakse, so prepričani tisti, ki so sodelovali v njegovem nastajanju. »Če je v preteklosti veljalo, da naravovarstvo in turizem ne gresta skupaj, zdaj že dolgo ni tako,« je prepričan Martin Šolar, direktor WWF Adria in nekdanji direktor Triglavskega narodnega parka. »Danes veliko primerov po svetu in tudi pri nas dokazuje nasprotno. S povezovanjem in pogovarjanjem lahko vsi skupaj pripomoremo k odgovornemu razvoju ter še večji prepoznavnosti naših krajev,« poudarja Šolar.

Z njim se strinja tudi Jure Žerjav, vodja Nordijskega centra Planica. »V Planici v letu dni realiziramo približno 13 tisoč trening enot, polovico opravijo domači skakalci, polovica tujci, ki veliko prispevajo k turizmu v Kranjski Gori. Enako pomembne so velike prireditve, kjer pa smo omejeni s slabimi prometnimi povezavami. Organizacijski komite Planica je tako sklenil, da dnevni obisk ob velikih prireditvah omeji na največ 30 tisoč ljudi; dokler ne bo urejen dostop v Zgornejsavsko dolino in v dolino Planice, bo ta omejitev morala obstajati,« je prepričan Žerjav, ki sicer podpira prizadevanja OK Planica, da bi čim več ljudi na prireditev prišlo z vlakom do Jesenic in nato pot nadaljevalo z organiziranimi avtobusnimi prevozi.

Potrebo po celostni strategiji prometa in trajnostne mobilnosti Julijskih Alp izpostavljajo tudi v Triglavskem narodnem parku. Na petkovem srečanju so predstavili vizijo biosfernega območja Julijske Alpe kot turistične destinacije. »Gre za prvovrstno, povezano in celoletno alpsko destinacijo, kjer je turizem osrednji generator trajnostnega razvoja,« je v svoji predstavitvi poudarila Majda Odar iz TNP.

In če po eni strani turistični delavci in naravovarstveniki poudarjajo pomen povezovanja na območju Julijskih Alp in celo širše, se predvsem domačini zavedajo, da je pomembno tudi povezovanje znotraj lokalne skupnosti. »Če hoče Planica resnično zaživeti, mora sodelovati z lokalnimi skupnostmi, z Ratečami, Kranjsko Goro, s celo dolino. Le tako lahko turizem postavimo na trdne temelje, ki jih predstavljajo ljudje v teh krajih,« meni nekdanji župan Kranjske Gore, hotelir Jože Kotnik. »Sodelovanje se izboljšuje, pričakujem tudi, da se bo nad turizmom navdušilo čim več mladih, ki bodo na tem področju našli svoj kruh; turizem namreč predstavlja veliko priložnost za precej zaposlenih, ne le v Planici, temveč tudi v Ratečah, Kranjski Gori vse do Mojstrane. Nordijski center je lep projekt, iz katerega lahko črpa energijo za razvoj vsa dolina.«

Evropski poslanec Bogovič je ob tem spomnil na zavezanost k varovanju naravne in kulturne dediščine ob hkratnem omogočanju boljše prihodnosti za mlade v gorskih območjih. Ob predstavitvi ključnih ciljev in priložnosti, ki jih tudi slovenskim Alpam predstavlja nova Strategija EU za alpsko makroregijo, je po njegovem prepričanju treba še bolj natančno določiti gorska območja, vzpostaviti posebni EU-sklad za gorska območja v novi finančni perspektivi po letu 2020 in še intenzivneje usklajevati politike v gorskih območjih. Tudi evropski poslanec Igor Šoltes je prepričan, da je prav povezovanje ljudi, športa, turizma in lokalnih skupnosti ključno za ustvarjanje dodane vrednosti in novih delovnih mest. »Če smo tudi s pomočjo evropskih sredstev dobili biser, kot je novi Nordijski center Planica, je pomembno, da ta zaživi v vsem svojem sijaju, za kar pa potrebujemo sodelovanje in povezovanje vseh akterjev.«