V kranjskem dijaškem domu ne bo mladoletnih azilantov

Takšna določitev je bila sprejeta po včerajšnjem sestanku, na katerem so se starši o tej možnosti opredelili izrazito odklonilno.

Kranj – Ravnateljica Dijaškega in študentskega doma Kranj Judita Nahtigal se je odločila, da v njihovem domu ne bo namestitve mladoletnih prosilcev za azil brez spremstva odraslih, so sporočili z ministrstva za notranje zadeve (MNZ). Tako odločitev je Nahtigalova sprejela, ker so bili starši dijakov kljub vsem pojasnilom izrazito negativni in izrecno proti, da bi v domu bivali otroci brez staršev, nikogar pa ne želijo izpostavljati morebitnim konfliktom ali pritiskom – ne dijakov v domu ne mladoletnikov brez spremstva, so še pojasnili.

Na MNZ so ob tem znova poudarili, da so mladoletniki brez spremstva (mladoletni državljani tretjih držav, ki v Republiko Slovenijo prihajajo brez spremstva staršev oziroma zakonitih zastopnikov) izrazito ranljiva skupina, v večini primerov pa gre za otroke, ki so jih starši v želji, da bi rešili njihova življenja, poslali na pot proti Evropi. Ker se je število mladoletnikov brez spremstva v Sloveniji v zadnjem letu zaradi migracijske situacije povečalo, potekajo intenzivne aktivnosti med Ministrstvom za notranje zadeve, Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport ter Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, katerih cilj je vzpostaviti poseben nastanitveni center za mladoletnike brez spremstva s strokovno podporo, prevajalci in drugimi ustreznimi pogoji, v katerem bodo ti obravnavani na primeren način. Predstavniki ministrstev so preučili več možnosti in se ob tem pogovarjali tudi o možnosti nastanitve mladoletnikov brez spremstva v Dijaškem domu Kranj.

Na včerajšnjem sestanku v Dijaškem domu Kranj sta državna sekretarja ministrstva za notranje zadeve Andrej Špenga in ministrstva za izobraževanje, znanost in šport Andreja Barle Lakota skupaj s predstavniki ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter ravnateljico Doma Judito Nahtigal s to možnostjo seznanila starše dijakov. »Staršem so pojasnili, da so ti otroci pri nas popolnoma sami, brez svojih staršev, zato je naša dolžnost, da jim pomagamo in za njih še posebej poskrbimo. To nam navsezadnje nalagajo ne samo nacionalna zakonodaja ter mednarodne konvencije in deklaracije, temveč tudi naša skrb za sočloveka, za tiste šibkejše od nas, kar je temelj sodobne družbe. Ravno tako so nas k temu že pozvali Varuh RS za človekove pravice in nekatere mednarodne ter nevladne organizacije, kot je npr. UNHCR,« so še razložili na MNZ.

V letu 2015 je sicer v Sloveniji za mednarodno zaščito zaprosilo 42 mladoletnikov brez spremstva.