Kako oživiti območje nekdanje BPT

Besedilo: Ana Šubic
Kategorija: Tržič / četrtek, 18. februar 2016 / 21:09

Občina Tržič bo morda še letos v revitalizacijo območja nekdanje Bombažne predilnice in tkalnice vložila pol milijona evrov.

Tržič – Tržiški občinski svetniki so se minuli četrtek na februarski redni seji seznanili z idejnimi zasnovami za revitalizacijo območja nekdanje Bombažne predilnice in tkalnice (BPT), ki je velik 4,6 hektarja, kar je primerljivo z bližnjim trškim jedrom. Za oživitev degradiranega industrijskega območja, ki je registrirana kulturna dediščina, se namreč sedanji večinski lastnik, družba Voje, in Občina Tržič neuspešno prizadevata že nekaj let, saj objekti kulturne dediščine postopoma propadajo. Med drugim je občina v letu 2013 oblikovala projektni predlog, ki je uvrščen v regionalni razvojni program Gorenjske 2010–2020, v katerem je opredelila, da je treba območje BPT nameniti ne samo industrijski dejavnosti, ampak tudi poslovni, stanovanjski, storitveni, trgovski, športni, turistični, kulturni, prostočasni in drugim dejavnostim. Ob tem pa ugotavlja, da je celostna revitalizacija območja možna le ob vsaj delnem javnem lastništvu kompleksa.

Urejenost bi privabila investitorje

Občinskim svetnikom sta bili predstavljeni dve različici idejne zasnove, ki se opirata na osnutek novega občinskega prostorskega načrta, po katerem je celotno območje umeščeno med osrednja območja centralnih dejavnosti. Občina Tržič je družbi Voje tudi že izkazala interes za odkup cestnega priključka, obstoječega parkirišča in severovzhodnega dela območja, kjer sta upravna stavba in strojna tkalnica, kjer bi najprej uredili javno cesto, parkirišča in centralni mestni park. V kasnejših fazah je občina pripravljena odkupiti tudi zemljišča ob vodotoku, kjer načrtujejo sprehajalno in kolesarsko pot ter druge vsebine. Kot razlagajo na občini, bi s tem območje pridobilo na izgledu in prepoznavnosti, kar bi omogočalo boljše pogoje za njegov nadaljnji razvoj in privabilo zasebne investitorje.

Prva od predstavljenih različic predvideva ureditev krožne ceste znotraj območja, za kar bi bilo treba porušiti več objektov, po grobi oceni projektantskega podjetja Protim Ržišnik Perc pa bi celotna investicija v prometno, komunalno in drugo javno infrastrukturo občino stala skoraj 1,57 milijona evrov. Druga predlagana rešitev predvideva le rekonstrukcijo obstoječe ceste, zato bi bil vložek občine tudi precej manjši, po grobi oceni okoli 804 tisoč evrov.

Še letos pol milijona evrov

Revitalizacija območja BPT bo zagotovo dolga in zahtevna, se zaveda tržiški župan Borut Sajovic, ki pa je prepričan, da se sedaj degradiranemu območju obetajo živahnejši časi. »Občina želi pomagati večinskemu lastniku, s tem da bo uredila določene javne površine in na ta način povečala atraktivnost soseske za investitorje. Želimo odkupiti dostopno cesto, parkirišče ter odstraniti staro upravno stavbo in tam zgraditi dragoceno javno površino, na kateri bo možno druženje pa tudi šport in rekreacija, celoten t. i umetni otok pa bo obdajala tudi kolesarska pot oz. pešpot. Če bomo našli skupni jezik predvsem pri cenah, pri vsebinah mislim, da smo ga skoraj že, bomo v prvi fazi oz. še letos v območje investirali pol milijona evrov. Občina želi pridobiti tista zemljišča, ki bodo javne površine, potem rekonstruirati in popraviti dotrajan dostopni most, ki ta čas onemogoča kakršnokoli pomembnejšo dejavnost, in pridobiti dovoljenje za rušenje stare upravne stavbe, ki ni spomeniško zaščitena,« je napovedal župan, ki se zaveda, da v novi evropski perspektivi za ohranjanje kulturne dediščine za zdaj sredstva niso na voljo. »Je pa nekaj sredstev za t. i. pilotne projekte ali sanacijo degradiranih območij in prepričan sem, da če se bo le dalo, bo naša pisarna za razvoj skupaj z lastnikom in potencialnimi investitorji našla možnost, da se projekt sofinancira tudi od drugje,« je dodal.

Pred začetkom kakršnihkoli gradbenih posegov bo treba za celoten kompleks izdelati tudi konservatorski načrt prenove. Kranjska območna enota zavoda za varstvo kulturne dediščine je sicer že pred letom dni izdala konservatorska izhodišča, v katerih je med drugim navedla, da bi bilo treba pred načrtovanjem obnove kompleksa evidentirati in popisati vso obstoječo opremo in tehnične elemente, pri revitalizaciji pa upoštevati tudi možnost njihove ponovne uporabe oz. muzejske predstavitve vsega, kar ne bo ohranjeno na mestu.