Nogomet

Besedilo: Mojca Logar
Kategorija: Nasveti / četrtek, 11. februar 2016 / 10:04

Je zagotovo najbolj nepotrebna reč na svetu, za katero se pretaka največ denarja. Pravijo, da narod oblikujeta jezik in kultura. Pogosto pa se zdi, da se v resnici manifestira na nogometnem stadionu. Morda je fenomen reprezentanca Švice, v kateri ima le redko kateri igralec švicarske korenine.

Tudi pri nas imamo nogometaša in ko je človek bolj osebno povezan z neko stvarjo, nanjo gleda drugače. Včasih se mi je zdelo, da ne more biti kaj prida od njih, če odbijajo žogo z glavo. Vso pamet jim strese. Naš nogometni klub je Britof. Ko je Rok začel kaj kmalu kazati, da mu žoga »leži«, nisem nič več premišljala, bi igral nogomet ali ne bi. Če ti je to všeč, pa to počni. Tako hodimo na tekme, navijamo in spodbujamo. Čudimo se, kako nekateri starši dobro obvladujejo pozicije in strategijo igre. Komentirajo, se razburjajo in predlagajo boljšo taktiko. Enkrat je sodnik prekinil tekmo zaradi neprimernega obnašanja staršev in psovanja sodnika. Vsem se nam je prav zdelo in celo storilcu ni bilo prijetno, ker so zaradi njegovih izpadov otroci prenehali s tekmo. Prijateljica je povedala, da je trener napisal staršem: »Starše vljudno naprošam, da ob ograji glasno ne komentirajo dela trenerjev, ker s tem motijo delo.« V nedeljo so igrali finale zimske lige in Britof je igral v finalu. Prišli smo vsi starši, očetje in mame, navijali smo športno in glasno. Na Gorenjskem je največji nasprotnik Triglav. Le v čem je skrivnost njihovega uspeha? Morda v naboru igralcev. V majhnem Britofu vzamejo vsakega, ki le hoče igrati. V Kranju jih izberejo iz vseh vasi in šol. Tako dobijo lahko najboljše fante. Vendar talent ni vse. Za tem je tudi trdo in strokovno delo. Kadar jim na tekmi ne gre najbolje, se kdo od staršev pritožuje in komentira, kaj vse ni dobro, drugi mirno reče, otroci so na zraku, gibajo se, pri tem uživajo. Kaj potem ni dobro? Ljubiteljstvo in profesionalnost pogosto ne gresta skupaj in danes je redko kateri šport lahko namenjen le rekreaciji. Povsod se tekmuje, so lige in prvaki, zmagovalci in poraženci. Že majhni otroci se morajo spopadati z nasprotniki in konkurenco in ni videti, da bo kaj drugače. Tako je Britof zasedel drugo mesto v zimski ligi in večni nasprotnik Triglav je bil zopet prvi. Dobro je, ko gledaš, da otrok v nečem uživa, je na zraku, je pri tem tudi uspešen in je v dobri družbi. Celo zimo trenirajo zunaj, v snegu (no, tega sedaj ni veliko), dežju in mrazu. Najbolj smo bile zaskrbljene mame, otroci prav nič. Vesela sem, da sem premagala predsodek, da je pač nogomet le za tiste z mesta, da je na tribunah multikulturna mešanica psovanja in navijanja in da potem otroci postanejo grobi in nasilni. Vse to je le v glavah, dokler neke stvari ne spoznaš pobližje. To pa poznamo še od kod, kajne?