Dr. Špela Bolka / Foto: Robert Zabukovec

»Moški« in »ženski« poklici ne obstajajo

Dr. Špela Bolka, vodja tehnologije v podjetju Hidria, ena od desetih nominirank za inženirko leta 2020, je prepričana, da ni »moških« in »ženskih« poklicev, obstajajo le področja, ki te zanimajo ali pa te ne.

Špela Bolka, zdaj Kranjčanka, sicer pa doma iz Tupalič, je po osnovni šoli v Preddvoru prvi dve leti gimnazije naredila na Gimnaziji Kranj, maturo pa z vsemi točkami zaključila z mednarodno maturo na Gimnaziji Bežigrad. Šolanje je nato nadaljevala na Fakulteti za strojništvo, kjer je leta 2015 tudi doktorirala (mentorja sta bila prof. dr. Janko Slavič in prof. dr. Miha Boltežar). Med podiplomskim študijem je bila mlada raziskovalka iz gospodarstva za podjetje Hidria, kjer je po končanem študiju tudi začela svojo karierno pot. »Začela sem kot vodja projektov, nato sem bila nekaj let del razvoja, kjer sem skrbela za idejno zasnovo, razvoj in implementacijo kompleksnih novih projektov, od letošnjega oktobra dalje pa sem zaposlena kot vodja tehnologije,« pove nominiranka za inženirko leta 2020.

Pravi, da jo tehnika zanima že zelo dolgo: »Zanima me, kako stvari delujejo, kako stvari izboljšati. Z veseljem vidim, da s svojim delom lahko pomagam izboljšati svet.«

V Hidrii je od letošnjega oktobra zadolžena za celotno tehnologijo na poslovni enoti. Skupaj s svojo ekipo skrbi, da proizvodni procesi delujejo stabilno, nenehno jih razvijajo in izboljšujejo in s tem pripomorejo k bolj kakovostnim izdelkom svojih kupcev.

»Pred tem sem bila v razvoju zadolžena za razvoj novih in nekonvencionalnih tehnologij, s katerimi smo kupcem, predvsem s področja električne mobilnosti, ponujali in ponujamo nove rešitve, ki omogočajo večje izkoristke in posledično daljši domet vozil. Eden takšnih projektov je tudi HidriaBond, nova tehnologija izdelave elektromotorjev. Ponosna sem, da je ta pri kupcih že zelo prepoznana in iskana, saj s tem potrjujemo, da delamo dobro, da ima Slovenija znanje za razvoj takšne tehnologije (z nami sta sodelovala tudi Kemijski inštitut ter podjetje Jutronic) in da tudi veliki tuji proizvajalci prepoznajo naš potencial. Z ekipo nam je uspelo razviti resnično dobro tehnologijo, ki smo jo tudi patentirali,« pojasni sobesednica.

O tem, kako jo sprejema (verjetno) pretežno moški kolektiv, pa pravi: »V razvoju in tehnologiji je res nekoliko manj deklet, vendar nikoli nisem dobila občutka, da bi to predstavljalo omejitev. Vse smo dobro sprejete, naše mnenje je upoštevano in cenjeno.« Moje vprašanje o tem, kakšne so za žensko možnosti napredovanja, se ji je zdelo malce neprimerno, kljub vsemu pa je odgovorila: »V Hidrii, na kar sem res ponosna, gledamo v prvi vrsti na znanje in vsebino dela in se ne gremo na delitve po spolu, rasi … Možnosti napredovanja so odprte za vse, če le pokažemo interes ter voljo do dela, vse skupaj pa podkrepijo naši pretekli rezultati.«

Veseli jo tudi, da je del akcije Inženirka leta, saj je po njenem mnenju prisotnost deklet v tehničnih poklicih pomemben prispevek: »Verjamem, da 'moški' in 'ženski' poklici ne obstajajo, obstajajo le področja, ki te zanimajo oziroma te ne. Če nas dekleta veseli tehnika ali naravoslovje, bomo na tem področju bistveno bolj uspešna kot na kakšnem, ki bi bilo sicer obravnavano kot bolj 'žensko' in primerno za nas. Tudi na podlagi svojega dosedanjega dela vem, da dekleta v razvojnih skupinah z drugačnim načinom razmišljanja in reševanja problemov pomagamo k boljšim rešitvam in hitrejšemu reševanju problemov. Mladim dekletom, ki se odločajo za študij na področju naravoslovja in tehnike, torej svetujem, da naj se ne bojijo uresničiti svojih idej in sanj. Zadovoljstvo ob znanju, da se je mimo mene ravno peljal avtomobil, v katerega je vgrajen del, ki sem ga pomagala razviti, je resnično veliko in potrjuje, da sem se odločila pravilno.«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / ponedeljek, 4. oktober 2010 / 07:00

Tako težkega gomolja še niso izkopali

Čirče - Ko so na Brešarjevi kmetiji v Čirčah izkopavali krompir, so izkopali tudi gomolj, ki je bil težak 1,6 kilograma. »Tako težkega doslej še nikoli nismo izkopali. Letos je b...

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / ponedeljek, 18. december 2023 / 18:14

Naravi prijazna okrasitev

Novoletna drevesca iz slovenskih gozdov so letos označena z rdečo nalepko.

Izleti GG / ponedeljek, 18. december 2023 / 18:12

Alpe, Provansa in Azurna obala, 2. del

V oblačno jutro naju je prebudilo glasno mijavkanje. Pogumnejši od dveh mačkov, s katerima sva si delila stanovanje v predmestju mesta Manosque, naju je po nadležni vztrajnosti le spravil pokonci i...

Zanimivosti / ponedeljek, 18. december 2023 / 18:10

Samouk z energijo znanstvenika

Brane Anderle iz Hraš pri Lescah je pred kratkim v samozaložbi izdal knjigo s preprostim naslovom Pregled razširjenosti praprotnic in semenk na Gorenjskem. V tem obširnem delu lahko ljubitelji narave...

Razvedrilo / ponedeljek, 18. december 2023 / 18:10

Zapele frajtonarice

Prejšnji petek so v Ljubnem pripravili že deseto srečanje ljubiteljskih harmonikarjev, samoukov na frajtonarici, ki so tudi tokrat navdušili občinstvo v polni dvorani tamkajšnjega doma športnega društ...

GG Plus / ponedeljek, 18. december 2023 / 18:07

Blejski matematik svetovnega slovesa

Letos mineva sto petdeset let od rojstva Blejca Josipa Plemlja, ki velja za enega najuspešnejših in svetovno znanih slovenskih znanstvenikov. Uveljavil se je zaradi izjemnih dosežkov in pionirskega de...