Na fotografiji (od leve proti desni) Ivetove punce Maja, Seli in Nives, ter avtorica razstave Saša Bučan. Slika ima naslov Igmanski marš in jo je Ive Šubic v začetku osemdesetih let naslikal za sarajevskega podjetnika, ki je bil tudi sam udeleženec tega partizanskega marša čez Igman. Ko je ta umrl, sta jo ob začetku vojne v Bosni na dražbi kupila Slovenca iz Škofje Loke. Na razstavi v Kamniku je prvič javno predstavljena.

Ti čudoviti Ivetovi ljudje

V Galeriji Mihe Maleša v Kamniku so v sredo odprli razstavo del slikarja Iveta Šubica Brezčasne podobe.

Akademski slikar Ive Šubic bi letos praznoval svojo devetdesetlet­nico, a se je njegova življenjska pot nenadno in nepričakovano končala že leta 1989 v njegovem ateljeju. Pobuda, da del bogate likovne zapuščine predstavijo tudi v Galeriji Mihe Maleša v Kamniku, ki sodi v okvir tamkajšnjega Medobčinskega muzeja Kamnik, vsekakor sodi v pravi čas. »V Kamniku sem želela predstaviti slikarja, ki ni domačin, je pa pomemben za slovensko likovno umetnost. Ive Šubic, še Gorenjec po vrhu, je vsekakor prepoznavno ime tudi v Kamniku,« je povedala avtorica razstave, umetnostna zgodovinarka Saša Bučan. Sta se Maleš in Šubic poznala, kljub temu da je bil prvi skoraj dvajset let starejši od drugega? »Seveda sta se poznala,« vprašanje potrdi Bučanova: »Na eni prejšnjih razstav smo imeli tu v galeriji na ogled spominsko knjigo Maleševe hčere Travice in v njej je svoj avtoportret narisal tudi Ive Šubic. Oče je namreč spominsko knjigo svoje hčere nosil naokrog h kolegom slikarjem in ti so vtisnili svoj pečat vanjo.«

Tokratna razstava z naslovom Brezčasne podobe se osredotoča predvsem na figuralne upodobitve v Šubičevem opusu, saj je prav ta del tisti, ki ga najbolj zaznamuje in hkrati loči od umetnikov, njegovih sodobnikov. Kot je povedala Bučanova, si je ob bogatem slikarjevem opusu morala izbrati področje, zato je figuraliki dala prednost pred krajinami in tihožitji. »Njegov najpogostejši lik, preprosti kmečki človek, kmet, izvit izpod čarobnih hribov Poljanske doline, je pomembno zaznamoval njegov likovni svet. Veliko pove dejstvo, da se je, potem ko je s slikarskim kolegom Jožetom Ciuho v petdesetih letih odpotoval v Pariz, že po treh mesecih vrnil v domovino. V njegovi delovni mapi so bili tako pariški klošarji, posebneži, prijateljice noči kot risbe volov in podobe kmetov,« razlaga Bučanova.

V kar velikem razstavišču Maleševe galerije je tako na ogled kar devetdeset del. Uvodoma so predstavljene njegove skice in risbe iz Pariza, na ogled so ilustracije za otroke, mladino in odrasle, sledi soba, v kateri so na ogled risbe s tematiko kmečkega okolja, osrednji prostor pa je namenjen slikam, na eni strani so to slike s kmečko tematiko, na drugi strani njegovi partizanski motivi. Veliko platno z naslovom Igmanski marš nedvomno zaznamuje prostor. V nadaljevanju sledijo portreti, izstopajo predvsem upodobitve slikarjevih domačih. Portretiranke: njegovo življenjsko sopotnico Seli in hčeri Majo in Nives, smo seveda srečali tudi na razstavi. V zadnji sobi nas avtorica razstave opominja tudi na to, da je bil Ive Šubic odličen freskant, na ogled pa so barvni osnutki za freske in njegova javna naročila. Na primer znak z lovcem za gostilno Kunstelj v Radovljici je seveda prepoznavno Ivetov.

O svojem možu je na razstavi spregovorila tudi Seli De Brea Šubic in se zahvalila vsem, ki so pripomogli k postavitvi čudovite razstave, v čustvenem nagovoru je zbranim predstavila Ivetovo duhovno moč in njegovo človeško dobroto in milino. Zahvalila se je mladim harmonikarjem kamniške glasbene šole za čudovit glasbeni program: »Prepričana sem, da je Ive poslušal. Rad je imel harmoniko in vedno ga je spominjala na partizane. V šolskem spričevalu je ob oceni za glasbeni pouk imel sicer vselej napisano PB, kar ni pomenilo brez posebnosti, ampak brez posluha. Ko je v partizanih zapel ob harmoniki, pa je spoznal, da tudi s posluhom ni tako skregan,« je bila duhovita Seli. »Lepo, da se je tudi ena izmed uradnih institucij zavzela za to in pripravila razstavo očetovih del. Pobuda iz Kamnika nas je presenetila in navdušila hkrati,« je povedala Maja Šubic prav tako akademska slikarka, njena sestra Nives Lunder pa dodala: »Saša Bučan je pripravila odlično razstavo, ob obilici Ivetovih del, ki so na voljo, je znala izbrati temo in tako predstaviti pomemben del njegovega opusa.« Kot sta še dodali, pa bo še letos luč sveta ugledala tudi monografija Iveta Šubica, ki je tako rekoč že v tisku.

Razstava Iveta Šubica je nedvomno eden letošnjih razstavnih biserov na Gorenjskem. Potrebno si jo je ogledati večkrat, za kar bo do maja prihodnje leto, dokler bo odprta, zagotovo še dovolj časa.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kranj / petek, 18. maj 2012 / 07:00

Zadrege pred odprtjem Kieselsteina

Pomembni kranjski naložbi, kompleks Kieselstein in prenovljeni stolpi, naj bi zaživeli, vendar pa imajo na kranjski občini kar nekaj težav.

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / ponedeljek, 25. avgust 2008 / 07:00

Bron za mladega geografa Mateja Razpotnika

Kranj - Na 7. geografski olimpijadi, svetovnem tekmovanju mladih iz znanja geografije, je blestel tudi Slovenec Matej Razpotnik iz srednješolskega centra Rudolfa Maistra i...

Zanimivosti / ponedeljek, 25. avgust 2008 / 07:00

Avtomatski defibrilator za gasilce

Žiri - Prostovoljno gasilsko društvo Dobračeva iz Žirov je največje in osrednje društvo v občini, pred kratkim pa so se razveselili donacije podjetja Ika Žiri – transportnega avt...

Zanimivosti / ponedeljek, 25. avgust 2008 / 07:00

Blagoslovili obnovljeno cerkev

Prejšnjo nedeljo je kardinal Franc Rode blagoslovil obnovljeno župnijsko cerkev sv. Petra v Selcih.

Tržič / ponedeljek, 25. avgust 2008 / 07:00

Denar za telefonijo

Veljavne zahtevke za vračilo vlaganj v telekomunikacijsko omrežje so vložile štiri krajevne skupnosti. Druge bodo to storile v bližnji prihodnosti.

Gospodarstvo / ponedeljek, 25. avgust 2008 / 07:00

Srna dala 102 toni mleka

Zgodba o kravi Srni z Mešanove kmetije v Bašlju je vesela in hkrati žalostna. Vesela zato, ker je krava za časa življenja dala 102 toni mleka, in žalostna, ker je v nedeljo zvečer v hlevu nenadoma pog...