Na fotografiji (od leve proti desni) Ivetove punce Maja, Seli in Nives, ter avtorica razstave Saša Bučan. Slika ima naslov Igmanski marš in jo je Ive Šubic v začetku osemdesetih let naslikal za sarajevskega podjetnika, ki je bil tudi sam udeleženec tega partizanskega marša čez Igman. Ko je ta umrl, sta jo ob začetku vojne v Bosni na dražbi kupila Slovenca iz Škofje Loke. Na razstavi v Kamniku je prvič javno predstavljena.

Ti čudoviti Ivetovi ljudje

V Galeriji Mihe Maleša v Kamniku so v sredo odprli razstavo del slikarja Iveta Šubica Brezčasne podobe.

Akademski slikar Ive Šubic bi letos praznoval svojo devetdesetlet­nico, a se je njegova življenjska pot nenadno in nepričakovano končala že leta 1989 v njegovem ateljeju. Pobuda, da del bogate likovne zapuščine predstavijo tudi v Galeriji Mihe Maleša v Kamniku, ki sodi v okvir tamkajšnjega Medobčinskega muzeja Kamnik, vsekakor sodi v pravi čas. »V Kamniku sem želela predstaviti slikarja, ki ni domačin, je pa pomemben za slovensko likovno umetnost. Ive Šubic, še Gorenjec po vrhu, je vsekakor prepoznavno ime tudi v Kamniku,« je povedala avtorica razstave, umetnostna zgodovinarka Saša Bučan. Sta se Maleš in Šubic poznala, kljub temu da je bil prvi skoraj dvajset let starejši od drugega? »Seveda sta se poznala,« vprašanje potrdi Bučanova: »Na eni prejšnjih razstav smo imeli tu v galeriji na ogled spominsko knjigo Maleševe hčere Travice in v njej je svoj avtoportret narisal tudi Ive Šubic. Oče je namreč spominsko knjigo svoje hčere nosil naokrog h kolegom slikarjem in ti so vtisnili svoj pečat vanjo.«

Tokratna razstava z naslovom Brezčasne podobe se osredotoča predvsem na figuralne upodobitve v Šubičevem opusu, saj je prav ta del tisti, ki ga najbolj zaznamuje in hkrati loči od umetnikov, njegovih sodobnikov. Kot je povedala Bučanova, si je ob bogatem slikarjevem opusu morala izbrati področje, zato je figuraliki dala prednost pred krajinami in tihožitji. »Njegov najpogostejši lik, preprosti kmečki človek, kmet, izvit izpod čarobnih hribov Poljanske doline, je pomembno zaznamoval njegov likovni svet. Veliko pove dejstvo, da se je, potem ko je s slikarskim kolegom Jožetom Ciuho v petdesetih letih odpotoval v Pariz, že po treh mesecih vrnil v domovino. V njegovi delovni mapi so bili tako pariški klošarji, posebneži, prijateljice noči kot risbe volov in podobe kmetov,« razlaga Bučanova.

V kar velikem razstavišču Maleševe galerije je tako na ogled kar devetdeset del. Uvodoma so predstavljene njegove skice in risbe iz Pariza, na ogled so ilustracije za otroke, mladino in odrasle, sledi soba, v kateri so na ogled risbe s tematiko kmečkega okolja, osrednji prostor pa je namenjen slikam, na eni strani so to slike s kmečko tematiko, na drugi strani njegovi partizanski motivi. Veliko platno z naslovom Igmanski marš nedvomno zaznamuje prostor. V nadaljevanju sledijo portreti, izstopajo predvsem upodobitve slikarjevih domačih. Portretiranke: njegovo življenjsko sopotnico Seli in hčeri Majo in Nives, smo seveda srečali tudi na razstavi. V zadnji sobi nas avtorica razstave opominja tudi na to, da je bil Ive Šubic odličen freskant, na ogled pa so barvni osnutki za freske in njegova javna naročila. Na primer znak z lovcem za gostilno Kunstelj v Radovljici je seveda prepoznavno Ivetov.

O svojem možu je na razstavi spregovorila tudi Seli De Brea Šubic in se zahvalila vsem, ki so pripomogli k postavitvi čudovite razstave, v čustvenem nagovoru je zbranim predstavila Ivetovo duhovno moč in njegovo človeško dobroto in milino. Zahvalila se je mladim harmonikarjem kamniške glasbene šole za čudovit glasbeni program: »Prepričana sem, da je Ive poslušal. Rad je imel harmoniko in vedno ga je spominjala na partizane. V šolskem spričevalu je ob oceni za glasbeni pouk imel sicer vselej napisano PB, kar ni pomenilo brez posebnosti, ampak brez posluha. Ko je v partizanih zapel ob harmoniki, pa je spoznal, da tudi s posluhom ni tako skregan,« je bila duhovita Seli. »Lepo, da se je tudi ena izmed uradnih institucij zavzela za to in pripravila razstavo očetovih del. Pobuda iz Kamnika nas je presenetila in navdušila hkrati,« je povedala Maja Šubic prav tako akademska slikarka, njena sestra Nives Lunder pa dodala: »Saša Bučan je pripravila odlično razstavo, ob obilici Ivetovih del, ki so na voljo, je znala izbrati temo in tako predstaviti pomemben del njegovega opusa.« Kot sta še dodali, pa bo še letos luč sveta ugledala tudi monografija Iveta Šubica, ki je tako rekoč že v tisku.

Razstava Iveta Šubica je nedvomno eden letošnjih razstavnih biserov na Gorenjskem. Potrebno si jo je ogledati večkrat, za kar bo do maja prihodnje leto, dokler bo odprta, zagotovo še dovolj časa.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / nedelja, 25. avgust 2019 / 09:52

V Triglavu porast premije in dobička

Skupina Triglav je v prvi polovici leta dosegla 41,7 milijona evrov dobička pred obdavčitvijo.

Objavljeno na isti dan


Škofja Loka / torek, 19. november 2013 / 09:41

Če ne z evropskim, pa z državnim denarjem

O poljanski obvoznici odločno in složno razpravljali na seji občinskega sveta. Medtem je prispela že prva pritožba na izbranega izvajalca.

Šport / torek, 19. november 2013 / 13:25

Brez plač ni tekme

Tako so sklenili nogometaši Triglava, ki naj bi v reprezentančnem odmoru odšli na prijateljsko tekmo v Avstrijo.

Kultura / torek, 19. november 2013 / 15:08

Regijska likovna razstava

Radomlje – Danes, v torek, 19. novembra, ob 18. uri bo v Kulturnem domu Radomlje odprtje regijske tematske razstave izbranih likovnih del z območja Gorenjske z naslovom Parafraze likovnih del, pali...

Razvedrilo / torek, 19. november 2013 / 14:12

Veselil se je ves blok

V Frankovem naselju je v veseli družbi svojih sosedov praznovala Stanislava oziroma Stanka Marolt.

Kronika / torek, 19. november 2013 / 14:09

Milo z gojiteljema trave

Kranj – Na kranjskem okrožnem sodišču so prejšnji teden na dve leti t. i. vikend zapora obsodili Gašperja Nahtigala in Uroša Špeliča, ki sta na predobravnavnem naroku priznala, da sta do novembra l...