Spomini starih Jesenic

Na Jesenicah so dobili novo tematsko pot po najstarejšem delu mesta, Murovi. Na Murovi je bila prva jeseniška šola, Višnarjevi so bili po vsem svetu znani kot izdelovalci lesenih spominkov, tu je bil rojen Tone Čufar, z Murove izhajajo nekdanja župana Jože Čufer in Valentin Markež ter olimpijec Ciril Praček. Murovčan pa je tudi prof. dr. Jože Mencinger.

»Veste, ime Murova je nastalo še v času kuge. Mati mi je pravila, da je takrat, ko je ona živela, tudi tu razsajala ta bolezen, ki je zahtevala veliko življenj. Murova izhaja pravzaprav iz besede morija – morija po kugi. Pravili so, da je takrat skoraj vse Murovčane pobralo. Od cerkve do Cimpermana ni ostal nihče, tam pa so jim hrano dajali na pekovskem loparju skozi okno, da se ne bi bolezen še naprej širila …« Tako je nekoč pripovedovala Frančiška Pristov, rojena leta 1878, o tem, kako je nastalo ime najstarejšega naselja na Jesenicah, Murove. Murova je bila znana tudi kot Altassling ali »stare Jesenice«, skriva pa številne zanimive zgodbe. Da bi bogastvo »starih Jesenic« predstavili širši javnosti, so na Razvojni agenciji Zgornje Gorenjske oblikovali novo tematsko pot, ki so jo poimenovali Spomini starih Jesenic. Pot je oprem­ljena s sedmimi informativnimi tablami, ki obiskovalce popeljejo v stare čase, na vsaki pa je tudi QR-koda, prek katere lahko obiskovalci na spletni strani TIC Jesenice dobijo še več zanimivosti o Murovi. Izšla pa je tudi zloženka o tematski poti.

Višnarjevi spominki

Ena od znamenitosti na poti je Čuferjev gradič, še danes mogočna graščina, poznana tudi kot Mencingerjeva hiša. Leta 1930 je hišo odkupil kasnejši jeseniški župan Andrej Čufer in jo povečal v večjo vilo z značilnim stolpičem. Po vojni je bil objekt podržavljen, ime Čuferjev gradič pa je ostalo. V gradiču je bil leta 1941 rojen tudi znani prof. dr. Jože Mencinger. Po njihovi družini se je hiše prijelo še ime »Mencingerjeva vila«. Kot vnuk Andreja Čuferja je Jože s starši, bratom Avgustom in sestro Marinko na Murovi preživljal otroštvo.

Murova je znana tudi po številnih koritih. Nad naseljem se namreč vzpenja 1025 metrov visok hrib Mirca, ki je poln vode. Murovčani so vodo speljali v korita in jo uporabljali za pitje, pranje perila in napajanje živine. Posebej zanimiva je zgodba Višnarjevega korita, saj so leta 1919 pri Višnarjevih začeli izdelovati lesene spominke. Drago Višnar se je rezbarjenja lesa naučil od nekega ruskega ujetnika in z ženo Pavlo začel obrt. Po spominkih sta postala zelo znana, izvažali so jih celo v ZDA. V tistem času je bila pred Višnarjevo delavnico večkrat gneča zaradi turistov, ki so želeli kupiti spominek. Pri Škafarjevem koritu pa stoji hiša z imenom Pr' Škafar, kjer so nekdaj izdelovali škafe, »putrhe« (lesene posode za spravljanje ulovljenih rib) ter različne vrste cokel. Murovški coklarji so leta 1934 ustanovili celo svoje društvo Cokelburg.

Janezkova šola

Središče Murove se je imenovalo Na klancu. Mladi z Murove so se veliko družili in se ukvarjali s športom, pozimi so se sankali, proge za smučanje so si postavljali od Pejc nad Murovo in vse do hiš. Prostor na klancu so polivali z vodo in ga ravnali z vročimi krpami, da so naredili drsališče in igrišče za hokej. Nad naseljem pa so uredili velik prostor za trening atletike. Šport številka ena na Murovi pa je bil namizni tenis. Igrali so ga na dvoriščih, skednjih, pri Markešu in Na klancu, na urejenem prostoru nad požarnim bazenom.

Na Murovi stoji tudi prva jeseniška šola. Obiskovali so jo učenci iz kmečkih in delavskih družin, ki so se učili branja, pisanja in računanja. Učitelj Janez naj bi bil manjše in drobne postave, zato so ga imenovali za Janezka. Od tod ime Janezkova šola. Poleg šole stoji ohranjena kajžarska domačija, danes znana tudi kot Pračkova hiša. V njej je živel Ciril Praček, smučar in alpinist, tudi udeleženec olimpijskih iger.

Posebnost je tudi Markeševa hiša, v kateri se je leta 1897 rodil Jože Markeš, ki se je v železarni izučil za električarja in kot pionir električarstva v domove pripeljal žarnice, sestavil je tudi sončni kolektor. V domači hiši je že pred letom 1941 priklopil telefon, kamor so potem klicali tudi druge prebivalce Murove. Doma so imeli tudi radio, ki so ga sosedje radi prišli poslušat. Leta 1894 je bil v hiši rojen tudi Jožetov brat Valentin, ki je bil jeseniški župan. Njegov priimek je bil zapisan s končnico »ž« zaradi birokratske napake.

V kleti v Markeševi hiši je nekaj časa živela tudi družina jeseniškega literata Toneta Čufarja, ki je bil leta 1905 rojen prav v tej hiši.