Cene so poletele v nebo
Dominikanska republika (5)
Če si gost zgolj velikanskih letovišč, ki ležijo znotraj nekega večjega turističnega kompleksa, potem neke pristnosti dežele ne moreš ne najti ne začutiti. Stvari so pregrešno drage, cena pollitrske plastenke z vodo se je na letališču v Punta Cani na primer gibala med tremi in petimi dolarji, pijača po nočnih klubih glavnega mesta pa od deset dolarjev dalje.
Sicer za en evro dobite kakšen peso več kot za en dolar (okrog 45 pesov), vendar vam v enem bližnjih velikih nakupovalnih centrov letovišča Vista Sol Punta Cana evrov v nacionalni banki ne bodo menjali, v zasebnih menjalnicah pa le s potnim listom. Plačujete lahko tudi v dolarjih, včasih so cene v trgovini celo kar v dolarjih. Zaposleni v letoviščih večinoma razumejo samo špansko, bi si pa upala trditi, da tudi nemško, angleško in rusko, kadar zašumi prepoznavni zvok denarja med prsti.
Mogoče nekaj malega pristnosti lahko najdete na poti, na primer ko se odpravite na obisk kakšnega otoka, kot je recimo Saona. Spada med zaščitena območja, je del nacionalnega parka. Filmarji velikokrat njegovo podobo uporabljajo za primer osamljenega rajskega otoka. Priljubljen je tudi pri fotografih in snemalcih reklam. Za turiste pa do tja dnevno organizirajo ekskurzije s katamarani in manjšimi motornimi čolni. Vendar se odločite za lokalnega ponudnika, se z njim pogajajte dva, tri dni, saj tako lahko iz prvotnih sto petdeset evrov na osebo na koncu pridete na precej bolj sprejemljivo ceno.
(Nadaljevanje prihodnjič)