Domoljubje je dragoceno izročilo, ki ga lahko predamo prihodnjih rodovom, je eno od sporočil spominske slovesnosti v Šenčurju. / Foto: Tina Dokl

Kot žrtve so padli ...

S slovesnostjo pri spomeniku so se v Šenčurju poklonili spominu na štirideset talcev, ki so bili 24. januarja 1944 ustreljeni na Sitarjevi njivi.

Šenčur – V letu 1944, ko je že slabela moč nemškega okupatorja na evropskih bojiščih, je bilo njegovo ravnanje vse okrutnejše. V Šenčurju se je znesel nad štiridesetimi ujetniki, pripeljanimi iz begunjskih zaporov. Postavili so jih v vrsto po osem mož in postrelili, nato pa domačine iz Srednje vasi prisilili, da so trupla naložili na tovornjak. Verjetno so pokopani v skupnem grobu v Begunjah, zagotovo pa se tega ne ve, smo slišali na spominski slovesnosti pred spomenikom talcev v Šenčurju.

V kulturnem programu so sodelovali učenci in mentorji Osnovne šole Šenčur, pevka Vida Šušteršič, združeni pevski zbor Kokrškega odreda Preddvor in Šenčurski zvon iz Šenčurja, član KUD Visoko Sašo Gašperlin. Slednji je iz Šenčurskega zbornika prebral presunljivo pripoved domačinske Francke Vranič Kadunc, ki se spominja poboja talcev pred dvainsedemdesetimi leti. Slavnostna govornica Mirjana Čemažar, šenčurska občinska svetnica in predsednica SD Šenčur, je obnovila takratni tragični dogodek. Poboj talcev je bil okupatorjev maščevalni in hkrati ustrahovalni ukrep, s katerim je želel slovensko prebivalstvo odvrniti od oboroženega odpora. Edini greh štiridesetih talcev iz več gorenjskih krajev je bil, da so v srcu nosili domovino, je poudarila govornica, domoljubje pa je dragoceno izročilo, ki ga lahko predamo prihodnjim rodovom. Od teh vrednot, ki jih neguje tudi Združenje borcev za vrednote NOB, ki se vsako leto spominja streljanja talcev, je odvisno tudi, kakšen svet bomo zapustili zanamcem: brez vojn, sovraštva, beguncev ... Čemažarjeva je dejala, da danes mnogi obsojajo NOB, a s kakšno pravico, saj je bil to čas največje zmage, izbojevane na strani zavezniške koalicije. Žrtve, ki so za ta cilj dale svoja življenja, so vredne našega spomina. V drugi svetovni vojni je bilo ustreljenih več kot osemsto talcev iz begunjskih zaporov, ducat žrtev je tudi iz današnje občine Šenčur.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Šport / sreda, 1. september 2010 / 07:00

Rekreatura se ne da opisati, treba ga je doživeti

Prvič smo za Rekreatur slišali leta 2005, ko se je skupina entuziastov in naših prijateljev odločila, da spelje kolesarjenje po Sloveniji. Rekreaturu smo se kot ekipa Kolovoz priključili leta 2007, po...

Objavljeno na isti dan


Kronika / sobota, 1. junij 2024 / 18:21

Planinki obtičali na zasneženem terenu

Kranj – Letalska policijska enota je z gorskimi reševalci v sredo pozno popoldan opravila dve reševanji v gorah in na varno tik pred temo pripeljala tri pohodnike. Najprej je reševanje s pomočjo he...

Jesenice / sobota, 1. junij 2024 / 18:18

O nadgradnji železniške postaje

Jesenice – Na razpisu za nadgradnjo Železniške postaje Jesenice izvajalca niso izbrali. Kot je povedala ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek, ki se je v sredo udeležila izredne seje jeseniš...

Razvedrilo / sobota, 1. junij 2024 / 18:13

Za vsakega nekaj

V Medvodah je od prejšnjega četrtka do sobote potekal sedmi Medvoški kulturni festival Legende med vodami. Dnevnim kulturno-umetniškim vsebinam za staro in mlado so se ob večerih pridružili trije konc...

GG Plus / sobota, 1. junij 2024 / 18:11

Z one strani

»Začeli bomo z izgubo. Izhajali bomo iz tega, da je šlo mišjemu ljudstvu nekoč veliko bolje. Kaj to pomeni, je zdaj težko reči – najverjetneje zgolj to, da je bilo to ljudstvo nekoč eno iz...

Slovenija / sobota, 1. junij 2024 / 18:07

Pod Višarjami slovenščina peša

Praznovanje 50-letnice Slovenskega raziskovalnega inštituta SLORI iz Trsta, ki je bil ustanovljen, da bi z raziskovalnim delom pomagal slovenskim organizacijam in tudi matični Sloveniji pri ohranja...