Domoljubje je dragoceno izročilo, ki ga lahko predamo prihodnjih rodovom, je eno od sporočil spominske slovesnosti v Šenčurju. / Foto: Tina Dokl

Kot žrtve so padli ...

S slovesnostjo pri spomeniku so se v Šenčurju poklonili spominu na štirideset talcev, ki so bili 24. januarja 1944 ustreljeni na Sitarjevi njivi.

Šenčur – V letu 1944, ko je že slabela moč nemškega okupatorja na evropskih bojiščih, je bilo njegovo ravnanje vse okrutnejše. V Šenčurju se je znesel nad štiridesetimi ujetniki, pripeljanimi iz begunjskih zaporov. Postavili so jih v vrsto po osem mož in postrelili, nato pa domačine iz Srednje vasi prisilili, da so trupla naložili na tovornjak. Verjetno so pokopani v skupnem grobu v Begunjah, zagotovo pa se tega ne ve, smo slišali na spominski slovesnosti pred spomenikom talcev v Šenčurju.

V kulturnem programu so sodelovali učenci in mentorji Osnovne šole Šenčur, pevka Vida Šušteršič, združeni pevski zbor Kokrškega odreda Preddvor in Šenčurski zvon iz Šenčurja, član KUD Visoko Sašo Gašperlin. Slednji je iz Šenčurskega zbornika prebral presunljivo pripoved domačinske Francke Vranič Kadunc, ki se spominja poboja talcev pred dvainsedemdesetimi leti. Slavnostna govornica Mirjana Čemažar, šenčurska občinska svetnica in predsednica SD Šenčur, je obnovila takratni tragični dogodek. Poboj talcev je bil okupatorjev maščevalni in hkrati ustrahovalni ukrep, s katerim je želel slovensko prebivalstvo odvrniti od oboroženega odpora. Edini greh štiridesetih talcev iz več gorenjskih krajev je bil, da so v srcu nosili domovino, je poudarila govornica, domoljubje pa je dragoceno izročilo, ki ga lahko predamo prihodnjim rodovom. Od teh vrednot, ki jih neguje tudi Združenje borcev za vrednote NOB, ki se vsako leto spominja streljanja talcev, je odvisno tudi, kakšen svet bomo zapustili zanamcem: brez vojn, sovraštva, beguncev ... Čemažarjeva je dejala, da danes mnogi obsojajo NOB, a s kakšno pravico, saj je bil to čas največje zmage, izbojevane na strani zavezniške koalicije. Žrtve, ki so za ta cilj dale svoja življenja, so vredne našega spomina. V drugi svetovni vojni je bilo ustreljenih več kot osemsto talcev iz begunjskih zaporov, ducat žrtev je tudi iz današnje občine Šenčur.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Prosti čas / / 07:00

Slovenija ima talent in ljubitelje resnice

Slovenija ima talent!, šov, ki že beleži izjemen odziv s prijavami tekmovalcev. 23. januarja se bo karavana ustavila v Kranju, 27. pa na Jesenicah. Prijave bodo na Pop tv sprejem...

Objavljeno na isti dan


Kronika / sobota, 23. november 2019 / 15:20

Jeseniški policisti iščejo drzna tatova

Jesenice – Jeseniški policisti poizvedujejo za storilcema drzne tatvine v stanovanjski hiši na Cesti 1. maja v Podmežakli. Neznani moški je v ponedeljek okoli 10. ure z lažjo o gradnji telekomunika...

Zanimivosti / sobota, 23. november 2019 / 15:19

Veseli Janez

Na simpatičnega, vedno nasmejanega Janeza smo naleteli na razgibanem praznovanju v Šenčurju. V sebi združuje vse pozitivne lastnosti slovenskih junakov: pogum Petra Klepca, iznajdljivost Martina Kr...

Nasveti / sobota, 23. november 2019 / 15:18

Kralj kitare

Bilo mu je komaj 66 let. V mehiškem Cancúnu, kjer je pogosto bival, se je s svojima dečkoma igral na plaži, ko je dobil srčni napad. Tudi hitra zdravniška pomoč je bila zaman. Infarkt je bil usoden...

Kronika / sobota, 23. november 2019 / 15:15

Policist in gasilca reševali srno

V zadnjih dneh zelo odmeva zgodba o kranjskem policistu Romanu Andoljšku, ki je v sredo v Kranju s pomočjo kranjskih poklicnih gasilcev rešil srno, zagozdeno v ograjo.

Jesenice / sobota, 23. november 2019 / 15:11

Premik pri gradnji druge cevi Karavank

Jesenice – V sagi o izbiri izvajalca gradnje druge cevi predora Karavanke je bil narejen pomemben premik naprej. Državna revizijska komisija je namreč zavrnila zahtevka za revizijo Gorenjske gradbe...