Domoljubje je dragoceno izročilo, ki ga lahko predamo prihodnjih rodovom, je eno od sporočil spominske slovesnosti v Šenčurju. / Foto: Tina Dokl

Kot žrtve so padli ...

S slovesnostjo pri spomeniku so se v Šenčurju poklonili spominu na štirideset talcev, ki so bili 24. januarja 1944 ustreljeni na Sitarjevi njivi.

Šenčur – V letu 1944, ko je že slabela moč nemškega okupatorja na evropskih bojiščih, je bilo njegovo ravnanje vse okrutnejše. V Šenčurju se je znesel nad štiridesetimi ujetniki, pripeljanimi iz begunjskih zaporov. Postavili so jih v vrsto po osem mož in postrelili, nato pa domačine iz Srednje vasi prisilili, da so trupla naložili na tovornjak. Verjetno so pokopani v skupnem grobu v Begunjah, zagotovo pa se tega ne ve, smo slišali na spominski slovesnosti pred spomenikom talcev v Šenčurju.

V kulturnem programu so sodelovali učenci in mentorji Osnovne šole Šenčur, pevka Vida Šušteršič, združeni pevski zbor Kokrškega odreda Preddvor in Šenčurski zvon iz Šenčurja, član KUD Visoko Sašo Gašperlin. Slednji je iz Šenčurskega zbornika prebral presunljivo pripoved domačinske Francke Vranič Kadunc, ki se spominja poboja talcev pred dvainsedemdesetimi leti. Slavnostna govornica Mirjana Čemažar, šenčurska občinska svetnica in predsednica SD Šenčur, je obnovila takratni tragični dogodek. Poboj talcev je bil okupatorjev maščevalni in hkrati ustrahovalni ukrep, s katerim je želel slovensko prebivalstvo odvrniti od oboroženega odpora. Edini greh štiridesetih talcev iz več gorenjskih krajev je bil, da so v srcu nosili domovino, je poudarila govornica, domoljubje pa je dragoceno izročilo, ki ga lahko predamo prihodnjim rodovom. Od teh vrednot, ki jih neguje tudi Združenje borcev za vrednote NOB, ki se vsako leto spominja streljanja talcev, je odvisno tudi, kakšen svet bomo zapustili zanamcem: brez vojn, sovraštva, beguncev ... Čemažarjeva je dejala, da danes mnogi obsojajo NOB, a s kakšno pravico, saj je bil to čas največje zmage, izbojevane na strani zavezniške koalicije. Žrtve, ki so za ta cilj dale svoja življenja, so vredne našega spomina. V drugi svetovni vojni je bilo ustreljenih več kot osemsto talcev iz begunjskih zaporov, ducat žrtev je tudi iz današnje občine Šenčur.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Razvedrilo / torek, 20. maj 2014 / 14:29

Stari zaradi priimka

Stari je z leti postal zaščitno ime za rokerja, spačkarja, športnika in žurerja Aljaža Stareta. Eden redkih prof. dr.-jev, ki mu niso tuje »šmiraste roke«. Letos jih je obrnil petdeset, pred dnevi tud...

Objavljeno na isti dan


GG Plus / sobota, 3. marec 2018 / 20:00

Kot podobe iz tujih sanj

»Še istega leta je dal Lenko v tovarni, kjer je delal, odpoved in se preselil k meni. Vse tri smo ga težko pričakovale. Če ni pil, je bil kasen človek. Kot mnoge ženske pred menoj sem se tudi jaz t...

GG Plus / sobota, 3. marec 2018 / 19:56

Upa, da ga bodo Gorenjci sprejeli

Biatlonec Jakov Fak se malo že počuti tudi Gorenjca. Letos se bo z družino preselil v Lesce, kjer so mu že zaploskali za srebrno medaljo z olimpijskih iger v Pjongčangu. V zbirki ima tudi bronasto iz...

Razvedrilo / sobota, 3. marec 2018 / 19:56

Zazvenele bodo citre

V Gledališču Toneta Čufarja na Jesenicah ob prazniku žena pripravljajo poseben koncert. Dan pred praznikom, 7. marca, bo na njihovem odru nastopila znana slovenska citrarka Tanja Zajc Zupan z gosti.

GG Plus / sobota, 3. marec 2018 / 19:08

Drnovšek v Davosu

Deset let je minilo od smrti predsednika Janeza Drnovška. Bil je tudi zunanjepolitično zelo dejaven, vsako leto se je napotil v Davos, kjer so njegovo udeležbo zelo cenili. Potem pa se je tudi Davosu...

Kronika / sobota, 3. marec 2018 / 19:05

Obsojen je tudi na izgon

Maxim Munga Ngepa je za prepovedano prehajanje meje dobil leto pogojne kazni s tremi leti preizkusne dobe, denarno kazen in izgon iz države.