Domoljubje je dragoceno izročilo, ki ga lahko predamo prihodnjih rodovom, je eno od sporočil spominske slovesnosti v Šenčurju. / Foto: Tina Dokl

Kot žrtve so padli ...

S slovesnostjo pri spomeniku so se v Šenčurju poklonili spominu na štirideset talcev, ki so bili 24. januarja 1944 ustreljeni na Sitarjevi njivi.

Šenčur – V letu 1944, ko je že slabela moč nemškega okupatorja na evropskih bojiščih, je bilo njegovo ravnanje vse okrutnejše. V Šenčurju se je znesel nad štiridesetimi ujetniki, pripeljanimi iz begunjskih zaporov. Postavili so jih v vrsto po osem mož in postrelili, nato pa domačine iz Srednje vasi prisilili, da so trupla naložili na tovornjak. Verjetno so pokopani v skupnem grobu v Begunjah, zagotovo pa se tega ne ve, smo slišali na spominski slovesnosti pred spomenikom talcev v Šenčurju.

V kulturnem programu so sodelovali učenci in mentorji Osnovne šole Šenčur, pevka Vida Šušteršič, združeni pevski zbor Kokrškega odreda Preddvor in Šenčurski zvon iz Šenčurja, član KUD Visoko Sašo Gašperlin. Slednji je iz Šenčurskega zbornika prebral presunljivo pripoved domačinske Francke Vranič Kadunc, ki se spominja poboja talcev pred dvainsedemdesetimi leti. Slavnostna govornica Mirjana Čemažar, šenčurska občinska svetnica in predsednica SD Šenčur, je obnovila takratni tragični dogodek. Poboj talcev je bil okupatorjev maščevalni in hkrati ustrahovalni ukrep, s katerim je želel slovensko prebivalstvo odvrniti od oboroženega odpora. Edini greh štiridesetih talcev iz več gorenjskih krajev je bil, da so v srcu nosili domovino, je poudarila govornica, domoljubje pa je dragoceno izročilo, ki ga lahko predamo prihodnjim rodovom. Od teh vrednot, ki jih neguje tudi Združenje borcev za vrednote NOB, ki se vsako leto spominja streljanja talcev, je odvisno tudi, kakšen svet bomo zapustili zanamcem: brez vojn, sovraštva, beguncev ... Čemažarjeva je dejala, da danes mnogi obsojajo NOB, a s kakšno pravico, saj je bil to čas največje zmage, izbojevane na strani zavezniške koalicije. Žrtve, ki so za ta cilj dale svoja življenja, so vredne našega spomina. V drugi svetovni vojni je bilo ustreljenih več kot osemsto talcev iz begunjskih zaporov, ducat žrtev je tudi iz današnje občine Šenčur.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Radovljica / sreda, 28. oktober 2020 / 16:02

Radovljiški gasilci z novim vozilom takoj na intervencijo

Radovljiški gasilci so v začetku meseca prevzeli težko pričakovano novo gasilsko vozilo. Namesto slovesnosti in predstavitve so že v prvem tednu z vozilom odhiteli na intervencijo.

Objavljeno na isti dan


Kultura / četrtek, 7. februar 2019 / 23:22

Recital Od železne ceste

Kranj – Mešani pevski zbor Musica viva s Primskovega pod vodstvom Jana Gorjanca v petek, 8. februarja, ob 19. uri vabi v galerijo Mizarstva Ovsenik v Gorenjah na recital Od železne ceste. Gost bo k...

Kultura / četrtek, 7. februar 2019 / 23:22

V Mali galeriji in galeriji ZVKD

Kranj – V Mali galeriji Likovnega društva Kranj bo v petek, 8. februarja, ob 10.30 odprtje razstave članov društva Irene Jeras Dimovske, Jožeta Eržena, Lojzeta Kalinška, Mete Šolar in Franca Vozlja...

Kultura / četrtek, 7. februar 2019 / 23:21

Shod muz na kranjskem Parnasi

Kranj – Galerija Prešernovih nagrajencev v petek, 8. februarja, vabi na tradicionalno srečanje z aktualnimi Prešernovimi nagrajenci. Ob 16. uri bodo v galeriji najprej predstavili pesniško zbirko O...

Gorenjska / četrtek, 7. februar 2019 / 23:10

Prešerno na kulturni praznik

Ob kulturnem prazniku bo jutri po vsej Gorenjski potekala vrsta prireditev, najbolj živahno pa bo v Prešernovem mestu Kranj in Prešernovi rojstni Vrbi.

Kultura / četrtek, 7. februar 2019 / 23:07

Prihajajo Štirje letni časi

V DPD Svoboda – Gledališče Stražišče pripravljajo komedijo Štirje letni časi. Delo Vinka Möderndorferja je priredila in režirala Maja Ahačič.