Starost in zdravje za volanom

V prihodnjih letih se bo tudi pri nas občutno povečalo število starejših voznikov. Država in družba jim bosta namenjali več pozornosti.

Z izboljšanjem življenjskega standarda in podaljševanjem življenjske dobe se povečuje tudi število aktivnih starejših voznikov motornih vozil. V prometni zakonodaji posebnih starostnih omejitev za vožnjo ni, saj vozniška dovoljenja voznikom, ki nimajo zdravstvenih težav, veljajo do dopolnjenega osemdesetega leta.

Po sedanjih predvidevanjih bo v začetku tridesetih let sedanjega stoletja kar četrtina voznikov starejša od 65 let. Andrej Justinek iz Agencije za varnost prometa navaja, da so po raziskavah, ki so jih opravili v Združenih državah Amerike, v starostni skupini voznikov med 74 in 85 leti povprečno tri smrtne žrtve na sto milijonov prevoženih milj. To povprečje je enako kot povprečje pri mladih voznikih. Pri voznikih, starejših od 85 let, pa je to povprečje skoraj štirikrat večje kot pri mladih voznikih.

Dr. Majda Zorec Karlovšek z Inštituta za sodno medicino pri Medicinski fakulteti, ki je avtorica zloženke za starejše voznike, poudarja, da Slovenija s 16 odstotki prebivalcev, starejših od 65 let, spada v kategorijo zelo stare populacije. Kmalu bo vsak četrti prebivalec starejši od 65 let, in ker se povečuje tudi število imetnikov vozniških dovoljenj in aktivnih voznikov, bo kmalu tudi vsak četrti voznik na naših cestah starejši od 65 let. Ena izmed aktivnosti, ki bo pripomogla tudi k večji prometni varnosti, je po njenem mnenju spodbujanje prostovoljnih kontrolnih pregledov za starejše voznike.

Prav tu pa bo treba najti primeren način, saj etika in pravo prepovedujeta diskriminacijo na podlagi starosti. Kot pravi dr. Nena Kopčaver Guček, specialistka splošne medicine v Zdravstvenem domu Ljubljana, se starejši vozniki na osebnega izbranega zdravnika pogosto obračajo s prošnjami za izbris določenih podatkov iz medicinske dokumentacije ali njihovo neposredovanje ali za izvedbo določenih preiskav v okviru zdravstvenega zavarovanja, čeprav sicer niso brezplačne.

Na neustreznost obravnavanja starostnikov kot problem opozarja tudi dr. Božidar Voljč z Inštituta Antona Trstenjaka, ki meni, da se starejši vozniki težko odrečejo aktivni vožnji, saj jim uporaba lastnega vozila pomeni svobodo mobilnosti, zato bi morali zanje pripraviti osvežitvene tečaje vožnje, nikakor pa jih ne diskriminirati s posebnimi oznakami njihovih vozil.

Na Agenciji za varnost prometa imajo pripravljen niz rešitev, s katerimi bi pomagali starejšim voznikom, da bi se lahko varno vozili do pozne starosti, pri tem pa se povezujejo tudi z zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Slovenskim zavarovalnim združenjem in Vzajemno. Tako bo pozornost posvečena ozaveščanju starejših, potencialno nevarnih voznikov, ki jim bodo podali čim več informacij o lastnem stanju in o možnostih nadomeščanja pomanjkljivosti z učenjem in usposabljanjem. Hkrati s tem bo treba poskrbeti tudi za prilagoditev cestne infrastrukture z večjo oziroma bolje vidno prometno signalizacijo in ustrezno prilagoditvijo cest. Pomemben del prizadevanj za varnejšo vožnjo je tudi na strani avtomobilskih proizvajalcev, ki v sodobne avtomobile vse pogosteje vgrajujejo asistenčne sisteme, ki opozarjajo na prekratko varnostno razdaljo, pomagajo pravilno oceniti razdaljo do zunanjih objektov, delno ali v celoti pomagajo pri parkiranju in ohranjajo vožnjo po sredini voznega pasu.