Člane z gospodarsko dejavnostjo povezali v podjetje

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / torek, 26. januar 2016 / 11:14

V Strojnem krožku Bled so pred tremi leti ustanovili podjetje SK Servis, ki povezuje člane krožka z gospodarsko dejavnostjo in jim omogoča dela pri poseku, spravilu in prodaji lesa, izdelavi in prodaji lesnih sekancev ter gradnji in vzdrževanju gozdnih vlak.

Bohinjska Bistrica – Triinšestdeset lastnikov gozdov z blejskega gozdnogospodarskega območja je pred enajstimi leti na pobudo blejske območne enote zavoda za gozdove ustanovilo Strojni krožek Bled, ki je danes po številu članov največji tovrstni krožek in največje društvo lastnikov gozdov v Sloveniji. Kot je povedal Stane Kunej, ki vodi krožek že vse od ustanovitve, so se za ustanovitev krožka odločili zato, da bi kmetje v okviru medsosedske pomoči lahko izvajali gozdarske in kmetijske storitve tudi drugim. Članstvo se jim je iz leta v leto povečevalo, danes šteje krožek 403 člane, večinoma iz blejskega gozdnogospodarskega območja oz. iz sedmih občin Zgornje Gorenjske. Člani razpolagajo s kmetijsko in (ali) gozdarsko mehanizacijo, s katero lahko opravljajo storitve tudi drugim. Njihovi prejemki so oproščeni plačila dohodnine do višine 420 evrov na hektar kmetijskega zemljišča in 85 evrov na hektar gozda, pri tem pa je pri kmetijskih zemljiščih omejitev 20 hektarjev in pri gozdovih 30 hektarjev. V okviru strojnega krožka poteka v sodelovanju z zavodom za gozdove usposabljanje lastnikov za delo v gozdu, organizirajo strokovne ekskurzije, člani pa so deležni tudi različnih popustov pri nakupu gozdarske opreme.

Ker so nekateri lastniki gozdov želeli mehanizacijo bolje izkoristiti in delati tudi v večjem obsegu, so jim v strojnem krožku prisluhnili in pred tremi leti ustanovili družbo z omejeno odgovornostjo Strojni krožek Servis – na kratko SK Servis, ki se ukvarja s posekom, spravilom in prodajo lesa, z izdelavo in prodajo lesnih sekancev ter z gradnjo in vzdrževanjem gozdnih vlak. V okviru podjetja opravlja storitve približno četrtina članov krožka, redno jih dela okrog štirideset, pri tem pa je pogoj, da so registrirani kot samostojni podjetniki ali da opravljajo dejavnost v okviru dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Kot je povedal direktor podjetja Marko Odar, so izkušnje prvih treh let poslovanja dobre. Obseg dela se jim iz leta v leto povečuje, to je tudi posledica večjih potreb, ki so nastale po žledolomu in čezmerni razširitvi lubadarja. Njihova prednost je, kot je poudaril Odar, tudi v tem, da lastnikom gozdov ponujajo celovito storitev – posek in spravilo gozdnega drevja, prodajo lesa ter predelavo sečnih ostankov v lesne sekance in prodajo sekancev, pri tem pa jim s skupnim, organiziranim nastopom na trgu uspeva doseči boljše cene, kot bi jih dosegli sami; s predelavo lesnih ostankov pa še od pet do deset odstotkov večji iztržek. Ves les prodajo domačim žagarskim obratom in domačim odkupovalcem, kar 95 odstotkov lesnih sekancev pa izvozijo v sosednjo Avstrijo. Lani so posekali in pospravili 7200 kubičnih metrov lesa, odkupili in prodali 2100 »kubikov« lesa ter izdelali in prodali 22.500 nasutih kubičnih metrov sekancev. V prihodnje želijo še povečati obseg izdelave in prodaje lesnih sekancev; razmišljajo pa tudi o sodelovanju pri gradnji daljinskega ogrevanja s sekanci v lokalnem okolju.

V strojnem krožku podpirajo ustanovitev lesnih centrov in oblikovanje gozdno-lesnih verig, v okviru katerih naj bi čim več lesa predelali doma. Če bo država ustanovila družbo za gospodarjenje z državnimi gozdovi, bodo konkurirali na razpisih za izvedbo gozdnih del v teh gozdovih; za zdaj delajo le v zasebnih gozdovih in v gozdovih agrarnih skupnosti. Pri spremembi zakona o gozdovih se zavzemajo za to, da bi lastniki gozdov dobili več besede pri gozdarskem načrtovanju in da bi javna gozdarska služba postala še boljši servis za lastnike gozdov.