Lesket diamanta

Besedilo: Jelena Justin
Kategorija: Nasveti / ponedeljek, 25. januar 2016 / 12:18

Slemenova špica (1911 m) – Eden najlepših razglednikov Julijskih Alp, ki je dosegljiv skoraj vsem. Njegova jesenska podoba je dobesedno idilična, saj nas obdajajo rumeni macesni. Lepa tura, ko se ti »zalušta« pod nogami čutiti sneg.

Ko odpremo Slovar slovenskega knjižnega jezika, bomo pri razlagi besede sleme lahko prebrali: najvišji rob strehe, kjer se stikata strešni plošči, hkrati pa beseda sleme pomeni tudi enakomerno visoko, podolgovato gorsko vzpetino. Ne zanima nas strešna kritina, pač pa vzpetina, razgledni balkon med Vršičem in Tamarjem; Slemenova špica, ki zre proti Mojstrovkam, Travniku, Jalovcu, Kotovi špici, Vevnici, Strugu in Poncam.

Sredi decembra, ko je bilo visokogorje še brez snega, se mi je zahotelo hoditi po snegu. Kam bi šla? Na kakšno lepo pot, ki poteka po senci in na severni strani. Odločitev je bila preprosta; Slemenova špica. Hoditi začnemo na najvišjem slovenskem prelazu Vršiču (1611 m). Najprej nas čaka nekoliko strmejši vzpon za 200 višinskih metrov na sedlo Vrat'ca (1807 m). S sedla lahko opazujemo markantne vrhove Prisanka, Razorja, Škrlatice, Špika, Frdamanih polic ... Najbližja nam je markanta severna stena Male Mojstrovke, kjer poteka dobro zavarovana in izpostavljena Hanzova zavarovana plezalna pot. Od sedla dalje sledimo markacijam proti Tamarju. Levo gre pot pod steno Mojstrovke, mi pa zavijemo rahlo desno, na pot nad dolino Male Pišnice proti travnatemu Slemenu. Ves čas uživamo v lepih razgledih, saj se na naši desni bohotijo Karavanke. Pot je ponekod rahlo izpostavljena in če je pot snežena ter dobro shojena, je priporočljiva uporaba malih derez. Vzpon do vrha tehnično ni zahteven, ponekod je rahlo krušljiv. Spominjam se, da je bila pred leti na enem od izpostavljenih mest celo jeklenica, ki jo zdaj, ob zadnjem obisku, nisem videla.

Najvišjo točko doseže Sleme pri 1911 metrih kot Slemenova špica, ki se v smeri proti severu nato odrezano spusti navzdol. Samo ime Sleme natančneje označuje travnato planoto, ki je poraščena z macesni in posejana z velikimi balvani in majcenimi jezerci, leži pa pod Slemenovo špico. Ena najlepših razglednih točk v Julijskih Alpah, razgled, ki buri domišljijo in v ta prečudoviti kotiček neokrnjene gorske narave privablja številne fotografe ob različnih urah dneva in v različnih mesecih leta, ko narava spreminja svojo obleko ... Že ko dosežemo Sleme, se nam pokaže najlepša gora Julijskih Alp, markantni Jalovec, ki je s svojimi 2645 m tudi logotip Planinske zveze Slovenije. So že vedeli, zakaj!

Z vrha sestopimo po poti vzpona. Ko se vračamo nazaj na Vratca, je pred nami greben Robičja in Kumlehove glave. Vzpon nanju je lomastenje po ruševju, brezpotje, ki se sicer spreminja v neoznačeno pot. Če pa smo se logistično organizirali, pa lahko sestopimo tudi do Doma v Tamarju, preko Slatnice, ali pa sestopimo čez Grlo. No, omenjena sestopa bi za zimske razmere odsvetovala.

Nadmorska višina: 1911 m
Višinska razlika: 300 m
Trajanje: 3 ure
Zahtevnost: 2 / 5