Rok Kralj in Veronika Čop / Foto: Gorazd Kavčič

Ustanovili bodo »knjižnico reči«

Čeprav komercializacija družbe zastruplja naše odnose, obstajajo tudi drugačne oblike ekonomije, ki obljubljajo drugačen svet, sta prepričana Kamničana Rok Kralj in Veronika Čop, ki sta na tem področju uspešna tudi z nekaterimi primeri dobre prakse.

Kamnik – »Na svetu je lačnih 795 milijonov ljudi in vsak dan jih zaradi revščine umre 40 tisoč, a hkrati vsako leto zavržemo tudi po 30 odstotkov vse proizvedene hrane, ki jo je več kot dovolj za vse. Priča smo dvema podobama sveta – bogastvu in revščini, a sistem, ki ga krivimo za vse to stanje v svetu, smo pravzaprav mi vsi, zato prav vsak od nas lahko prispeva k spremembam,« je obiskovalce predavanja v kamniški knjižnici z naslovom Drugačna ekonomija za drugačen svet uvodoma nagovoril Rok Kralj, profesor v zavodu Cirius, ki že več let proučuje načela medsebojne delitve dobrin in vodi tudi dva zanimiva projekta – Pod 2. kotom in sejem medsebojne delitve, ki ga že nekaj let izvajajo v Ciriusu.

Poudaril je še, da je delitev dobrin naravna in temelj človeške družbe ter da različni znanstveni eksperimenti kažejo, da so otroci po svoji naravi nesebični. Človeška družba je nastala in obstala prav na tem, da smo se naučili stvari medsebojno deliti. »In če znamo deliti v družini, ni nobenega razloga, da ne bi znali tudi v državi in na globalni ravni! Vsaka država ima neke presežke in neke primanjkljaje – ideje in možnosti so, manjka pa politična volja. Lakoto bi lahko rešili. Kar nekaj dobrih primerov pa je tudi na lokalni ravni. Primer delitve je denimo vsaka knjižnica, vse več je tudi različnih zadrug, delitev zemlje oz. vrtičkov …,« je še povedal Rok Kralj in izpostavil številne prednosti ekonomije delitve – od zmanjšanja neenakosti, prihranka virov in širšega dostopa do stvari in storitev pa vse do boljše izkoriščenosti in tesneje povezane skupnosti.

Kar nekaj dobrih praks drugačne ekonomije najdemo tudi že v Kamniku. Te je zbranim predstavila Veronika Čop iz Razvojnega združenja grunt, vodja Reciklarnice, ki na Šutni deluje zadnje leto in pol. Povedala je, da v Reciklarnici pripravljajo izmenjave igrač, oblačil in drugih predmetov pa tudi semen in pridelkov, predelujejo odslužene reči in tako ustvarjajo nove izdelke ter pripravljajo različne izdelke. Dobro sodelujejo tudi z organizacijo menjalni krog na Duplici in Kajo Pohar, ki že vrsto let pripravlja izmenjavo semen in sadik, že letos pa si želijo organizirati tudi Knjižnico reči Kamnik. »Najprej si bo mogoče v tej 'knjižnici' izposoditi igrače, nato orodje, ponudbo pa bomo nadgrajevali glede na povpraševanje in interes občanov,« je sklenila.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / ponedeljek, 16. april 2012 / 07:00

Prav je, da so ljudje tekmovalni

Emil Brezavšček je bil kar devet mandatov ravnatelj Osnovne šole 16. december v Mojstrani. Sredi prejšnjega meseca se je po 34 letih vodenja šole upokojil.

Objavljeno na isti dan


Šport / petek, 22. februar 2008 / 07:00

Baltič ni več trener blejskih odbojkarjev

Iz vodstva moštva ACH Volley so danes sporočili, da so prekinili sodelovanje z dosedanjim glavnim trenerjem ekipe Dragutinom Baltičem.

GG Plus / petek, 22. februar 2008 / 07:00

Po gradu smo se otroci vozili s kolesi

Franc Kersnik z Brda pri Lukovici, najstarejši še živeči vnuk pisatelja Janka Kersnika in lastnik gradu Brdo, jutri praznuje svoj devetdeseti rojstni dan.

GG Plus / petek, 22. februar 2008 / 07:00

Ni se nam več treba boriti golih rok

Obrambni minister Karl Erjavec te dni v okviru predsedovanja Slovenije Evropski uniji na Brdu gosti kolege ministre evropskih držav.

Splošno / petek, 22. februar 2008 / 07:00

Vprašanja in pobude

(Iz gradiva za sejo občinskega sveta)

GG Plus / petek, 22. februar 2008 / 07:00

Tako na Kosovu kot na Koroškem

Zdi se, da si v tem težkem času za Srbe med Slovenci skoraj nihče ne postavlja vprašanja (vsaj na glas ne), ki je več kot na mestu: jim lahko ob izgubi Kosova pomagamo še drugače, kot da jim (s figo v...