Barbka je dokaz, da si iz depresivnosti, s katero se dandanes spopada vse večje število ljudi, človek lahko pomaga tudi brez zdravil. Njen način je pomagal njej in še marsikomu, njen nasvet pa je, da človek sam najde pot, ki mu najbolj ustreza.

Iz brezna depresije v podjetništvo

Barbka Špruk, štiriintridesetletna Komendčanka, je bila pred leti v hudi depresiji, zaradi katere je bila večkrat hospitalizirana, poskušala si je celo vzeti življenje, danes pa vodi lastno podjetje in optimistično zre v prihodnost.

Na torkovem predavanju v Mladinskem centru v Mengšu je bila Barbka Špruk odločna in nasmejana. Pravo kmečko gorenjsko dekle, ki ima dovolj samozavesti, da si pred tridesetglavo publiko upa nastopiti v čisti gorenjščini, zaradi katere bi bila (in morda je tudi res bila) marsikje tarča posmeha ali vsaj čudnih pogledov. Nič na njej ni pričalo o tem, da je bila še pred nekaj leti v breznu depresije, večkrat poskusila narediti samomor, bila dvajsetkrat hospitalizirana v Psihiatrični bolnišnici Ljubljana Polje. Nič, razen njenih besed.

Konec tabletam

Spoznala je, da jo zdravljenje na psihiatriji še dodatno tlači. Postajala je vedno bolj otopela in samodestruktivna. Nato se je odločila in prenehala z medikamentoznim zdravljenjem. Smela, za marsikoga celo nora odločitev je njej spremenila življenje. »Ne pravim, da je moja rešitev edina dobra. Vsak mora prisluhniti sebi,« pravi.

Verjame v besede iz Markovega evangelija, ki pravijo: za vse, kar molite in prosite, verjemite, da ste že prejeli, pa se vam bo uresničilo. »Treba je verjeti, da se ti bo nekaj dobrega zgodilo, ne zgolj upati na najboljše. Ta miselni preskok je ključen,« je razlagala poslušalcem v mladinskem centru. Barbka je pomoč iskala tudi pri duhovnikih, vendar se ji je zameril njihov odnos, saj se nihče ni zares pogovoril z njo. Čeprav Cerkvi danes ni naklonjena, so se ji v srce usidrale svetopisemske besede, ki jih danes tudi živi.

Po prenehanju zdravljenja s tabletami je sprva doživela krizo, saj je bila odvisna od velikih odmerkov. Nato se je stanje začelo izboljševati. Ponovno je dobila voljo do življenja in si kmalu našla službo v zabaviščnem parku v Mariboru. »Bila sem čistilka, sobo sem si delila s študenti. Ni bilo veliko, toda prvič sem začutila, da zmorem živeti polno in samostojno življenje.«

Za vsak problem obstaja rešitev

V podjetju so se zamenjali lastniki in dobila je presenetljivo ponudbo, da postane vodja parka. »Kar naenkrat sem imela pod seboj dvajset zaposlenih! Vendar sem takrat že začela sanjati o tem, da bi bila nekoč sama svoj šef,« je povedala.

Ni bilo dolgo, ko ji je usoda ponovno stopila na pot. Ob prenašanju pomivalnega stroja je padla in se poškodovala. »Mi potrebujemo zdrave ljudi na delovnem mestu,« ji je rekel šef in kmalu je spet ostala na cesti, odločena, da ji tokrat uspe.

»Prihajam iz kmečke družine, pri nas smo vedno delali fizično, z rokami. Sprva starši niso hoteli slišati o moji samostojni podjetniški poti, ampak kmalu se je tudi to spremenilo,« pravi 34-letna Komendčanka.

Po epizodi, ko je za ljubljansko podjetje prodajala avtomobile, čeprav sama niti izpita nima, ji je uspelo in odprla je lastno podjetje. Ljudem svetuje o stvareh, ki jih je sama izkusila na lastni koži. K njej se obračajo ljudje v hudih duševnih stiskah, ki so preizkusili že marsikatero pomoč. »Za vsako bolezen rož'ca raste in za vsak problem obstaja rešitev,« je njeno vodilo, ki si ga je v življenju že velikokrat dokazala. Na ta način pristopa do ljudi v stiski. »Ključen je iskren pogovor, s katerim poskušam pripeljati ljudi do tega, da sami ugotovijo, kaj je tisto, kar jih drži v primežu depresije in drugih duševnih stisk. Mnogokrat se mi ljudje zaupajo, ker vedo, da sem sama doživela vse, kar doživljajo oni. Opažam, da se name tudi obračajo podeželski ljudje, ki jih morda pritegnem s svojo preprosto govorico,« pravi Barbka.

S predavanji po vsej Sloveniji in pojavljanjem v medijih si prizadeva, da bi se stanje v psihiatriji spremenilo: »Želim si, da bi psihiatrija obravnavala človeka kot celostno osebo, ne zgolj skozi spekter motenj, ki se jih zdravi s tabletami.«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Šport / torek, 13. januar 2009 / 07:00

Prijazni in neprijazni obrazi jeseniškega hokeja

December je na hokejskih Jesenicah ob sicer razgibani sezoni tekem v ligi EBEL in državnem prvenstvu postregel še z dvema dogodkoma, ki sta si po vsebini močno nasprotna. Prvi zasluži veliko pohvalo,...

Objavljeno na isti dan


Kronika / ponedeljek, 18. november 2013 / 21:49

Hranilnico so ropali dijaki

Zaradi ponedeljkovega ropa Hranilnice Lon v Škofji Loki so policisti ovadili tri mladoletnike in dvajsetletnika. Da četverica pripravlja rop ene od bank na Gorenjskem, so bili policisti vnaprej opozor...

GG Plus / ponedeljek, 18. november 2013 / 21:09

Odgovore je našel v budizmu

Simon Mandelj z Vira pri Domžalah se je po doktoratu iz strojništva v svojem življenju odločil za korenito spremembo – podal se je med budistične menihe, a danes duhovnost uspešno združuje s podjetniš...

Gospodarstvo / ponedeljek, 18. november 2013 / 21:08

Prihodnje leto bo odločilno

Vodenje kranjskogorske Hita Alpinee je pred dobrim mesecem prevzel Tomaž Repinc, pred nekaj meseci pa operativno upravljanje švicarska družba Sophos. Reprogramirani dolgovi do bank jim sedaj omogočajo...

Kranjska Gora / ponedeljek, 18. november 2013 / 21:07

Brez pomoči države ne bodo gradili

Kranjskogorski občinski svet je potrdil osnutek proračuna za prihodnje leto in ga posredoval v javno obravnavo. Največja investicija bo nov Ljudski dom, a le, če bo sredstva zanj prispevala tudi držav...

Kultura / ponedeljek, 18. november 2013 / 21:06

Točke, ki odkrivajo zgodbe

Andreja Eržen, akademska slikarka iz Medvod, ki v zadnjem času živi in ustvarja v Kranju, je na nedavnem Mednarodnem likovnem festivalu Srečanja opozorila s svojimi svetlobnimi objekti.