Barbka je dokaz, da si iz depresivnosti, s katero se dandanes spopada vse večje število ljudi, človek lahko pomaga tudi brez zdravil. Njen način je pomagal njej in še marsikomu, njen nasvet pa je, da človek sam najde pot, ki mu najbolj ustreza.

Iz brezna depresije v podjetništvo

Barbka Špruk, štiriintridesetletna Komendčanka, je bila pred leti v hudi depresiji, zaradi katere je bila večkrat hospitalizirana, poskušala si je celo vzeti življenje, danes pa vodi lastno podjetje in optimistično zre v prihodnost.

Na torkovem predavanju v Mladinskem centru v Mengšu je bila Barbka Špruk odločna in nasmejana. Pravo kmečko gorenjsko dekle, ki ima dovolj samozavesti, da si pred tridesetglavo publiko upa nastopiti v čisti gorenjščini, zaradi katere bi bila (in morda je tudi res bila) marsikje tarča posmeha ali vsaj čudnih pogledov. Nič na njej ni pričalo o tem, da je bila še pred nekaj leti v breznu depresije, večkrat poskusila narediti samomor, bila dvajsetkrat hospitalizirana v Psihiatrični bolnišnici Ljubljana Polje. Nič, razen njenih besed.

Konec tabletam

Spoznala je, da jo zdravljenje na psihiatriji še dodatno tlači. Postajala je vedno bolj otopela in samodestruktivna. Nato se je odločila in prenehala z medikamentoznim zdravljenjem. Smela, za marsikoga celo nora odločitev je njej spremenila življenje. »Ne pravim, da je moja rešitev edina dobra. Vsak mora prisluhniti sebi,« pravi.

Verjame v besede iz Markovega evangelija, ki pravijo: za vse, kar molite in prosite, verjemite, da ste že prejeli, pa se vam bo uresničilo. »Treba je verjeti, da se ti bo nekaj dobrega zgodilo, ne zgolj upati na najboljše. Ta miselni preskok je ključen,« je razlagala poslušalcem v mladinskem centru. Barbka je pomoč iskala tudi pri duhovnikih, vendar se ji je zameril njihov odnos, saj se nihče ni zares pogovoril z njo. Čeprav Cerkvi danes ni naklonjena, so se ji v srce usidrale svetopisemske besede, ki jih danes tudi živi.

Po prenehanju zdravljenja s tabletami je sprva doživela krizo, saj je bila odvisna od velikih odmerkov. Nato se je stanje začelo izboljševati. Ponovno je dobila voljo do življenja in si kmalu našla službo v zabaviščnem parku v Mariboru. »Bila sem čistilka, sobo sem si delila s študenti. Ni bilo veliko, toda prvič sem začutila, da zmorem živeti polno in samostojno življenje.«

Za vsak problem obstaja rešitev

V podjetju so se zamenjali lastniki in dobila je presenetljivo ponudbo, da postane vodja parka. »Kar naenkrat sem imela pod seboj dvajset zaposlenih! Vendar sem takrat že začela sanjati o tem, da bi bila nekoč sama svoj šef,« je povedala.

Ni bilo dolgo, ko ji je usoda ponovno stopila na pot. Ob prenašanju pomivalnega stroja je padla in se poškodovala. »Mi potrebujemo zdrave ljudi na delovnem mestu,« ji je rekel šef in kmalu je spet ostala na cesti, odločena, da ji tokrat uspe.

»Prihajam iz kmečke družine, pri nas smo vedno delali fizično, z rokami. Sprva starši niso hoteli slišati o moji samostojni podjetniški poti, ampak kmalu se je tudi to spremenilo,« pravi 34-letna Komendčanka.

Po epizodi, ko je za ljubljansko podjetje prodajala avtomobile, čeprav sama niti izpita nima, ji je uspelo in odprla je lastno podjetje. Ljudem svetuje o stvareh, ki jih je sama izkusila na lastni koži. K njej se obračajo ljudje v hudih duševnih stiskah, ki so preizkusili že marsikatero pomoč. »Za vsako bolezen rož'ca raste in za vsak problem obstaja rešitev,« je njeno vodilo, ki si ga je v življenju že velikokrat dokazala. Na ta način pristopa do ljudi v stiski. »Ključen je iskren pogovor, s katerim poskušam pripeljati ljudi do tega, da sami ugotovijo, kaj je tisto, kar jih drži v primežu depresije in drugih duševnih stisk. Mnogokrat se mi ljudje zaupajo, ker vedo, da sem sama doživela vse, kar doživljajo oni. Opažam, da se name tudi obračajo podeželski ljudje, ki jih morda pritegnem s svojo preprosto govorico,« pravi Barbka.

S predavanji po vsej Sloveniji in pojavljanjem v medijih si prizadeva, da bi se stanje v psihiatriji spremenilo: »Želim si, da bi psihiatrija obravnavala človeka kot celostno osebo, ne zgolj skozi spekter motenj, ki se jih zdravi s tabletami.«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / ponedeljek, 17. januar 2011 / 07:00

Vsebnost dioksina pod dovoljeno mejo

Ljubljana - V veterinarski upravi so se zaradi prehranske afere z dioksinom v Nemčiji odločili za preiskavo vzorcev izdelkov iz jajc, perutninskega mesa in pripravkov iz perutnin...

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / nedelja, 26. julij 2020 / 19:14

Nazaj k naravi

Zadnje obdobje koronske epidemije je mnoge hočeš nočeš privedlo nazaj k naravi. Oklep betonske džungle so zamenjali sprehodi po bližnjih gozdovih in travnikih – ali pa vsaj po mestnih parkih. Vsi t...

GG Plus / nedelja, 26. julij 2020 / 19:12

Vlado Rojec v vrtincu okupacije

V Radovljici se je 26. julija 1898 rodil pedagog, strokovni publicist, urednik, čebelar Vlado Rojec. Ob svojem pedagoškem delu je posvečal največjo pozornost čebelam. Kot slovenski izobraženec je b...

GG Plus / nedelja, 26. julij 2020 / 15:51

Zadnje pismo odlični pedagoginji

»Pismo bom tokrat odposlala valovom morja v neskončne širjave Tvojega duha in srca,« je v zadnjem pismu prijateljici prof. dr. Aleksandri Kornhauser Frazer napisala kranjska profesorica kemije Ela Ter...

Kronika / nedelja, 26. julij 2020 / 12:21

V gorah so se izgubili

Mojstrana – V torek ponoči so gorski reševalci iz Mojstrane in Kranjske Gore v Vratih iskali dva planinca in ju tudi našli. Eden je bil poškodovan. Na Tošcu pa sta se v torek popoldan zaradi slabeg...

GG Plus / nedelja, 26. julij 2020 / 12:21

Premalo obremenjeni in prikrajšani otroci

V prejšnjem prispevku smo govorili o škodi, ki jo dela uniformirana in za vse enako zahtevna šola manj sposobnim otrokom. Danes pa bomo v Svetinovi Slovenski šoli za novo tisočletje, ki je še po tr...