Barbka je dokaz, da si iz depresivnosti, s katero se dandanes spopada vse večje število ljudi, človek lahko pomaga tudi brez zdravil. Njen način je pomagal njej in še marsikomu, njen nasvet pa je, da človek sam najde pot, ki mu najbolj ustreza.

Iz brezna depresije v podjetništvo

Barbka Špruk, štiriintridesetletna Komendčanka, je bila pred leti v hudi depresiji, zaradi katere je bila večkrat hospitalizirana, poskušala si je celo vzeti življenje, danes pa vodi lastno podjetje in optimistično zre v prihodnost.

Na torkovem predavanju v Mladinskem centru v Mengšu je bila Barbka Špruk odločna in nasmejana. Pravo kmečko gorenjsko dekle, ki ima dovolj samozavesti, da si pred tridesetglavo publiko upa nastopiti v čisti gorenjščini, zaradi katere bi bila (in morda je tudi res bila) marsikje tarča posmeha ali vsaj čudnih pogledov. Nič na njej ni pričalo o tem, da je bila še pred nekaj leti v breznu depresije, večkrat poskusila narediti samomor, bila dvajsetkrat hospitalizirana v Psihiatrični bolnišnici Ljubljana Polje. Nič, razen njenih besed.

Konec tabletam

Spoznala je, da jo zdravljenje na psihiatriji še dodatno tlači. Postajala je vedno bolj otopela in samodestruktivna. Nato se je odločila in prenehala z medikamentoznim zdravljenjem. Smela, za marsikoga celo nora odločitev je njej spremenila življenje. »Ne pravim, da je moja rešitev edina dobra. Vsak mora prisluhniti sebi,« pravi.

Verjame v besede iz Markovega evangelija, ki pravijo: za vse, kar molite in prosite, verjemite, da ste že prejeli, pa se vam bo uresničilo. »Treba je verjeti, da se ti bo nekaj dobrega zgodilo, ne zgolj upati na najboljše. Ta miselni preskok je ključen,« je razlagala poslušalcem v mladinskem centru. Barbka je pomoč iskala tudi pri duhovnikih, vendar se ji je zameril njihov odnos, saj se nihče ni zares pogovoril z njo. Čeprav Cerkvi danes ni naklonjena, so se ji v srce usidrale svetopisemske besede, ki jih danes tudi živi.

Po prenehanju zdravljenja s tabletami je sprva doživela krizo, saj je bila odvisna od velikih odmerkov. Nato se je stanje začelo izboljševati. Ponovno je dobila voljo do življenja in si kmalu našla službo v zabaviščnem parku v Mariboru. »Bila sem čistilka, sobo sem si delila s študenti. Ni bilo veliko, toda prvič sem začutila, da zmorem živeti polno in samostojno življenje.«

Za vsak problem obstaja rešitev

V podjetju so se zamenjali lastniki in dobila je presenetljivo ponudbo, da postane vodja parka. »Kar naenkrat sem imela pod seboj dvajset zaposlenih! Vendar sem takrat že začela sanjati o tem, da bi bila nekoč sama svoj šef,« je povedala.

Ni bilo dolgo, ko ji je usoda ponovno stopila na pot. Ob prenašanju pomivalnega stroja je padla in se poškodovala. »Mi potrebujemo zdrave ljudi na delovnem mestu,« ji je rekel šef in kmalu je spet ostala na cesti, odločena, da ji tokrat uspe.

»Prihajam iz kmečke družine, pri nas smo vedno delali fizično, z rokami. Sprva starši niso hoteli slišati o moji samostojni podjetniški poti, ampak kmalu se je tudi to spremenilo,« pravi 34-letna Komendčanka.

Po epizodi, ko je za ljubljansko podjetje prodajala avtomobile, čeprav sama niti izpita nima, ji je uspelo in odprla je lastno podjetje. Ljudem svetuje o stvareh, ki jih je sama izkusila na lastni koži. K njej se obračajo ljudje v hudih duševnih stiskah, ki so preizkusili že marsikatero pomoč. »Za vsako bolezen rož'ca raste in za vsak problem obstaja rešitev,« je njeno vodilo, ki si ga je v življenju že velikokrat dokazala. Na ta način pristopa do ljudi v stiski. »Ključen je iskren pogovor, s katerim poskušam pripeljati ljudi do tega, da sami ugotovijo, kaj je tisto, kar jih drži v primežu depresije in drugih duševnih stisk. Mnogokrat se mi ljudje zaupajo, ker vedo, da sem sama doživela vse, kar doživljajo oni. Opažam, da se name tudi obračajo podeželski ljudje, ki jih morda pritegnem s svojo preprosto govorico,« pravi Barbka.

S predavanji po vsej Sloveniji in pojavljanjem v medijih si prizadeva, da bi se stanje v psihiatriji spremenilo: »Želim si, da bi psihiatrija obravnavala človeka kot celostno osebo, ne zgolj skozi spekter motenj, ki se jih zdravi s tabletami.«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kronika / sobota, 29. oktober 2016 / 20:25

Morilcu sedemnajst let zapora

Nad izrečeno kaznijo 27-letnemu Albanu Thaqiju, ki je novembra 2014 v Nomenju umoril Pavla Zupana, se bosta pritožila tako obramba kot tožilstvo.

Objavljeno na isti dan


Komenda / ponedeljek, 12. oktober 2015 / 15:02

Priložnost za težje zaposljive

Z željo ustvariti delovna mesta težko zaposljivim invalidom s podeželja v lokalnem okolju so v Komendi ustanovili zavod Grunt. Njegovi zaposleni opravljajo različna dela na kmetiji Zadrgal.

Gospodarstvo / ponedeljek, 12. oktober 2015 / 15:02

Žarek upanja za Zlatorog

Najemniki kampa Zlatorog so v sodelovanju s finančnimi partnerji na Občino Bohinj posredovali pismo o nameri za odkup kampa. Zanima jih tudi vlaganje v hotel Zlatorog.

Cerklje na Gorenjskem / ponedeljek, 12. oktober 2015 / 15:01

Veselih deset Pod Stražo

Cerkljanska dramska skupina Pod Stražo je praznovala deset let delovanja. Članom iz Poženika, Šmartnega in Pšate poseben izziv predstavlja uprizarjanje starih dramskih del, predelanih v cerkljansko na...

Gospodarstvo / ponedeljek, 12. oktober 2015 / 14:05

Pr' Šmajd pridelujejo industrijsko konopljo

Na kmetiji Pr' Šmajd v Predosljah pridelujejo industrijsko konopljo. Iz semena stiskajo konopljino olje, pripravljajo konopljine beljakovine in vlaknine ter konopljin čaj.

GG Plus / ponedeljek, 12. oktober 2015 / 14:01

Kranjski gospodje in tovariši

Osrednji razstavni projekt Gorenjskega muzeja v letošnjem letu, razstava Gospodje in tovariši s podnaslovom Kapitalistični in socialistični razcvet Kranja 1920–1980, je od maja do februarja prihodnje...