Kmetje hitreje do gradnje
Vlada predlaga spremembe zakona o kmetijskih zemljiščih, s katerimi bi uredili melioracije, omogočili načrtovanje kmetijskih objektov na kmetijskih zemljiščih z občinskim prostorskim načrtom in poenostavili strokovne podlage za določitev trajno varovanih kmetijskih zemljišč v občinah.
Kranj – Predlagani zakon razširja nabor objektov in posegov v prostor, ki jih občina v prostorskem načrtu lahko dovoli graditi na vseh kmetijskih zemljiščih. Med takšne objekte sodijo do 40 kvadratnih metrov velik čebelnjak, staja za zavetje rejnih živali na paši z največ 100 kvadratnih metrov tlorisne površine, opora za mrežo proti toči, obora, ograja za pašo živine, ograja za zaščito kmetijskih pridelkov in druga kmetijsko-gozdarska oprema, začasni objekti in posegi (premični čebelnjak, začasna tribuna, oder z nadstreškom itd.), lovska preža in mala vetrna elektrarna do nazivne moči enega megavata. Na ostalih kmetijskih zemljiščih bo občina lahko dopustila gradnjo vseh enostavnih in nezahtevnih pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov, kot jih določa uredba, ki ureja vrsto objektov glede na zahtevnost, razen kleti in vinske kleti. Na trajno varovanih kmetijskih zemljiščih bo lahko dopustila le gradnjo določenih pomožnih objektov: rastlinjaka, kozolca, molzišča, napajalnega korita, krmišča, kmečke lope, ograje za pašo živine ...
Strožji pogoji za gradnjo
Zakon na novo določa pogoje, ki jih mora za gradnjo na kmetijskem zemljišču izpolnjevati investitor. Staje in pomožne kmetijsko-gozdarske objekte, ki sodijo med nezahtevne objekte (izjema so rastlinjak, ograja za pašo živine, obora za rejo divjadi, ograja in opora za trajne nasade, opora za mrežo proti toči in ograja za zaščito kmetijskih proizvodov), bo na kmetijskem zemljišču lahko gradil le investitor, ki bo imel v lasti oz. zakupu najmanj en hektar njiv, vrtov, travnikov, trajnih nasadov in drugih kmetijskih površin ali pol hektarja trajnega nasada. Občina bo glede zahtevanih površin in gradnje objektov lahko predpisala tudi strožje ali dodatne pogoje.
Kmetijski objekti v prostorskem načrtu
Po veljavni ureditvi je za kmetijske objekte, ki jih ni možno graditi na kmetijskih zemljiščih brez spremembe namenske rabe, treba spremeniti namembnost zemljišča iz kmetijskega v stavbno. Ker je postopek spremembe namembnosti dolgotrajen, s tem pa tudi pridobitev gradbenega dovoljenja, je koriščenje denarja iz programa razvoja podeželja za naložbe v kmetijske objekte pogosto onemogočeno ali oteženo. Da bi kmetijskim gospodarstvom olajšali to pot, vlada predlaga možnost načrtovanja gradnje objektov na kmetijskih zemljiščih že z občinskim podrobnim prostorskim načrtom. S tovrstnim načrtom bi lahko načrtovali gradnjo stavb za rastlinsko pridelavo in rejo živali, za spravilo in predelavo pridelkov in za shranjevanje kmetijske mehanizacije pa tudi za preselitev celotnih kmetijskih gospodarstev.
Več prostega prometa
Pri prometu s kmetijskimi zemljišči bo po novem več izjem, pri katerih ne bo več potrebna odobritev pravnega posla; skrajšali pa naj bi tudi postopke in administrativno razbremenili stranke v postopku. V primeru, da bo investitor država in bo odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča presegla dva milijona evrov, jo bo lahko plačala v dveh delih – polovico pred izdajo gradbenega dovoljenja, plačilo druge polovice pa bo pogoj za pridobitev uporabnega dovoljenja. Vrednotenje kmetijskih zemljišč za potrebe odkupa in gradnje objektov državnega in lokalnega pomena bo po novem lahko potekalo le po metodologiji, ki jo bo predpisal minister. Poenostavili naj bi tudi strokovne podlage za določitev trajno varovanih kmetijskih zemljišč, kar bo občinam olajšalo delo. Za uvedbo zahtevne agromelioracije, javnega namakalnega sistema in komasacije se bodo morali strinjati lastniki več kot dveh tretjin zemljišč na predvidenem območju urejanja; pri zemljiščih v solastnini pa ne bo več potrebno soglasje vseh lastnikov, temveč bo dovolj že soglasje dveh tretjin lastnikov glede na njihove deleže.