Triglavske rož'ce in deseti rojstni dan

Triglavske rož'ce delujejo pod okriljem Kulturnega društva (KD) Bohinj že deset let, čeprav njihovi začetki segajo v leto 2009. Pobudnica za ustanovitev zbora je bila Urša Rožič, slavje za deseti rojstni dan pa načrtujejo letos novembra.

Pogovarjali smo se z Barbaro Sušel, podpredsednico KD Bohinj in predsednico sekcije Triglavske rož'ce. Razložila nam je, da so dekleta pri izbiri imena za svojo pevsko zasedbo razmišljale v smeri, da bi to zvenelo »pristno bohinjsko«. Tako so na koncu nihale med Bohinjskimi čiklami in Triglavskimi rož'cami in se odločile za slednje.

Do lanske pomladi je zbor vodila Urška Odar, ki je s svojimi prvimi zborovskimi »zamahi« začela že kot srednješolka. Lani pa se je potem preselila v Želimlje in njeno mesto je prevzela pevka Rož'c Mateja Urh. Sušlova poudari, da je vodenje s svojim glasbenim in instrumentalnim znanjem prevzela suvereno, sama pa izkoristi priložnost še za čestitke, saj je nedavno rodila fantka Jakoba.

»Urška pa se kot pevka zelo rada vrača v naš zbor in se nam pridruži na nastopih in gostovanjih, če ji čas le dopušča,« še pove Barbara Sušel.

Triglavske rož'ce trenutno štejejo 17 pevk. Smeje Sušlova pripomni, da je starostna razlika med njimi polnih trideset let, česar pa jim nihče ne verjame. Nadaljuje: »Prepevanje v takem zboru je res nekaj lepega. Sama velikokrat rečem: Tako smo si različne, toliko raznih obveznosti imamo, majhnih in velikih otrok, ene plešejo še pri folklori, igrajo v godbi, aktivne smo v drugih društvih – a vedno najdemo čas in prihitimo na vaje.«

Dobivajo se enkrat tedensko, vse leto. Ko se približuje kakšen festival ali nastop, tudi dvakrat. Pojejo tuje in domače popevke, znane napeve iz muzikalov, hrvaške pesmi. Rade imajo slovensko ljudsko pesem, lani so prvič zapele partizanske pesmi.

Nastopajo doma in v tujini. Tri leta zapored so se udeležile festivala Music & Friends v Bologni, Pragi in Budimpešti. Letos bodo Rož'ce s ponosom festival gostile v Bohinju, ki bo oktobra; še prej pa septembra načrtujejo večer z eno znanih dalmatinskih klap; s katero, pa naj ostane za zdaj še skrivnost.

»V skupni pesmi zapojemo tudi z bohinjskima pevskima zboroma ŽPZ Bohinjska Bistrica, ki letos ravno tako praznuje desetletnico delovanja, in z MPZ Franc Urbanc,« pripoveduje Sušlova. »Prav s slednjimi bi se junija odpravili na gostovanje v Anglijo, kamor nas je povabil pevski zbor Lakeland Voices. Za to gostovanje bi se združili v mešani pevski zbor, ki bi ga vodila zborovodkinja MPZ Franc Urbanc Franka Pavić Sodja. Na žalost smo morali zaradi pandemije gostovanje odpovedati in nadejamo se, da nam uspe drugo leto.«

Tam, kjer sem doma

Dekleta na kitari velikokrat spremlja Nejc Pirc, ki ga vidimo tudi v videospotu Triglavskih rož'c, ki je nastal ravno v času epidemije covida-19. Idejo so Rož'ce dobile, ko jim je JSKD v začetku koronastanja poslal povabilo k t. i. balkonskemu petju. Izbrale so pesem, ki je že sama po sebi kar vabila, da jo kdo ponovno predstavi: izbrale so Fliserjevo Tam, kjer sem doma s Slovenske popevke 1968.

Niso dolgo razmišljale, poiskale so pomoč prijatelja Ivana Rozmana, ki si je vedno želel ustvarjati v svetu gibljivih slik, ni pa si morda predstavljal, da bo sodeloval pri krajšem glasbenem filmu, smeje razlaga Barbara, saj je videospot dolg debelih sedem minut, ima uvod in tudi zaključek. Vmes dekleta odpojejo izbrano pesem. Čudovite slike, ki videospotu dajo še poseben čar, je prispevala Mojca Odar (Moma Production); Ivanu pa so pevke tako zaupale režisersko palico.

Od ideje do končnega izdelka je minil dober mesec.

»Najprej smo poskusile s petjem na balkonu. Vsaka eno vrstico in bomo povezali, smo razmišljale, pa potem ni izpadlo dobro. In smo se nato odločile, da vsaka zapoje celo pesem. Sledile so ure in ure vaj, snemanja vsake posebej v kuhinjah, dnevnih sobah – s telefoni ... Pa še Nejca smo povabile zraven. Mateja nam je posnela pesem po glasovih, nam zraven dirigirala in pela. Da smo ujele ritem, ni bilo ravno lahko. In potem še preostalo: slušalka v uho, prava svetloba in to in ono ... – ampak vztrajnost se je obrestovala.« Ob nastajanju videa so se veliko naučile, razlaga Sušlova, na svojstven način pa so z videospotom izkazale tudi čast kraju, od koder prihajajo.

Glasbeni izdelek je ugledal luč sveta 27. aprila na družbenih omrežjih, kjer si ga sedaj lahko ogledate in mu prisluhnete tudi sami.

Barbara Sušel zaključi: »Pot zbora je res lepa in raznolika. Ker nam petje in druženje izjemno veliko pomenita, si bomo prizadevale, da tako ostane tudi v prihodnje.«