Predsednik organizacijskega odbora Janez Benčina (Foto: Gorazd Kavčič)

Največji test je še pred nami

Tako pravi Janez Benčina, ki vodi organizacijski odbor svetovnega prvenstva v veslanju na Bledu.

Priprave na svetovno prvenstvo so večinoma za vami, saj je do začetka tekmovanja le še nekaj dni. Nad čim ste bili v dobrih dveh letih, odkar vodite organizacijski odbor, najbolj navdušeni in nad čim najbolj razočarani?

»Na mojo smolo je bilo trenutkov navdušenja bolj malo. Mnogo več je bilo razočaranj. Ta teden me je na primer presenetila informacija, da so težave s streho nad glavno tribuno. Upam, da bomo tako kot druge probleme rešili tudi tega. Sicer pa je bil zame osebno največji izziv zagotavljanje virov za izvedbo prvenstva. Mnogokrat sem bil razočaran, ko so se že dogovorjena sredstva sponzorjev zmanjšala s sto na samo petindvajset odstotkov. Vesel pa sem bil, ko je urad vlade za promocijo vendarle spoznal pomembnost prireditve in se odločil za sodelovanje.«

Priprave na tekmo lanskega svetovnega pokala in letošnjega prvenstva so zahtevale tudi nekaj investicij v zastarele objekte. Je sedaj vse tako, kot ste si zamislili oziroma kot tekmovalci za takšno prvenstvo pričakujejo?

»Za tekmovalce je poskrbljeno v največji možni meri. Poskrbeli smo tudi za športnike invalide, ki bodo integrirano nastopali skupaj z drugimi tekmovalci. To je bil za nas poseben izziv. Prenovljen je veslaški center v Mali Zaki, zgrajene so nove tribune, sodniški stolp, obnovljena obala v Veliki Zaki, kjer je nastal tudi čudovit prostor za kopanje. Zagotovo sta infrastruktura in pripadajoča oprema odlična osnova za izvedbo veslaških tekmovanj najvišjega ranga. Problem pa je, ker za velika tekmovanja na svetovni ravni kandidirajo le največja mesta: München, Amsterdam, London, Seul … Proračuni za izvedbo prvenstva so okoli dvajset milijonov evrov. Slovenci se moramo zavedati, da je naše gospodarstvo bistveno prešibko, da bi našlo ekonomski interes za sodelovanje, lokalne skupnosti pa so finančno podhranjene že za reševanje vsakdanjih zadev. Vsi skupaj bomo lahko več kot zadovoljni, da v okviru razpoložljivih sredstev, kar pomeni 1,5 milijona evrov, realiziramo prvenstvo na svetovno kvalitetni ravni.«

Namestitvenih kapacitet na Bledu in v okolici v zadnjih letih ni veliko novih. Vam je uspelo na Gorenjskem najti prostor za vse tekmovalce, spremljevalce, novinarje in goste, ki jih v dneh prvenstva pričakujete?

»Hoteli na Bledu in v Bohinju so polni, trenutno še polnimo hotele v Kranjski Gori. Tudi druge nastanitvene kapacitete Bleda in okolice so večinoma polne. Gledalci so nastanjeni v vseh krajih od Ljubljane do Kranjske Gore. Ocenjujem, da bo Gorenjska iz naslova svetovnega prvenstva realizirala več kot deset milijonov evrov prihodkov.«

Tako veliko tekmovanje je zagotovo izziv za organizacijski odbor in vas kot predsednika?

»Zagotovo je organizacija tako velike prireditve velik izziv. Lotili smo se je projektno in kot ljudska izkušnja pove, ima vsak projekt štiri faze: faze navdušenja, treznjenja, iskanja krivcev, nagrajevanja nezaslužnih. Tudi naš organizacijski odbor je šel skozi vse te faze. Vesel sem, da znamo prebrodili kritične trenutke sodelovanja. Priprave so več ali manj končane. Zahtevale so več deset tisoč ur vloženega truda in dela. Zagotovo pa je največji stresni test še pred nami. Pri operativni izvedbi prvenstva bo sodelovalo prek štiristo prostovoljcev.«

Kaj bo za vas po prvenstvu pomenilo največje zadovoljstvo?

»Da bodo vsi udeleženci prvenstva zadovoljni. Da ga realiziramo v okviru razpoložljivih finančnih sredstev. Da bo spodbuda za novo generacijo mladih veslačev in da bo revitalizirana športna infrastruktura osnova za ustvarjanje prihodka blejskemu in okoliškemu turističnemu gospodarstvu. V zadovoljstvo mi je tudi, da je nastal v Veliki Zaki prireditveni center, da je urejena obala in komunikacijske poti, da smo v okviru akcije BMW EKO Regate posadili 150 dreves v spominskem parku svetovnega prvenstva. Vesel bom tudi, če si bodo bralci tega prispevka ogledali prvenstvo, številni udeleženci pa vračali na Bled.«

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / petek, 16. marec 2007 / 06:00

Zvesti Gorenjskemu glasu

Marija Hace iz Kranja, rojena v Stražišču, je naročnino na Gorenjski glas »podedovala« od očeta, ki je bil nanj naročen že od začetka izhajanja. Pove, da je bil oče Silv...

Objavljeno na isti dan


Radovljica / ponedeljek, 14. december 2015 / 14:12

Živijo upokojensko življenje

Tudi starejši, ki so zaradi svoje invalidnosti vključeni v radovljiški Center za usposabljanje, delo in varstvo Matevža Langusa, si zaslužijo, da se jim reče upokojenci. Z vsem, kar sodi zraven: počas...

Naklo / ponedeljek, 14. december 2015 / 14:11

V Naklem sprejeli občinski proračun

V proračunu občine Naklo za prihodnje leto je načrtovan tudi denar za obnovo ceste do Trnovca.

Kranj / ponedeljek, 14. december 2015 / 14:11

Za otroke pripravili skoraj tisoč daril

V vseslovenski akciji Božiček za en dan je letos sodelovalo tudi blizu 970 gorenjskih »božičkov«. Po vsej državi bodo obdarili več kot 8000 socialno ogroženih otrok, razveselili pa bodo še 585 otrok i...

Kranj / ponedeljek, 14. december 2015 / 14:09

Dobrodelno praznično popoldne

Kranj – Učenci in učenke ter zaposleni z Osnovne šole Matije Čopa v Kranju vabijo na dobrodelno praznično popoldne. V torek, 15. decembra, bodo od 16.30 do 18. ure v avli šole zbirali hrano, ki jo...

Kranj / ponedeljek, 14. december 2015 / 14:09

Krivdni odpust za Ogrinovo

V Gorenjskem muzeju nameravajo kustosinjo in nekdanjo direktorico muzeja Marijo Ogrin odpustiti iz krivdnih razlogov.