Zelenjava letos nekoliko zamuja

Število gorenjskih kmetij, ki se ukvarjajo s pridelovanjem zelenjave, se je v petih letih zmanjšalo za polovico.

Kranj – Po podatkih zbirnih vlog za lansko leto na Gorenjskem vrtnine zasedajo 223 hektarov obdelovalnih površin, medtem ko je rastlinjakov in drugih pokritih površin le približno dva hektara. Po podatkih Kmetijsko gozdarskega zavoda Kranj na gorenjskih njivah še vedno prevladuje zgodnji krompir, ki raste na približno sto hektarih, zelje zaseda od 50 do 60 hektarov, solata 30 do 35, čebula 25 do 30, cvetača 10 do 15 in por približno pet hektarov. Vse druge vrtnine so na manjših površinah, njihova prodaja pa je pretežno omejena na kmetije.

»Število kmetij, ki se ukvarjajo z vrtninami, se je v zadnjih letih precej zmanjšalo. V statističnem popisu iz leta 2006 je bilo na Gorenjskem popisanih več kot sto kmetij, po podatkih iz lanskega leta pa se je njihovo število zmanjšalo za polovico. Vrtnine so opustili predvsem manjši pridelovalci, ki se niso mogli vključiti v večje prodajne verige. Je pa med kmetijami, ki še vztrajajo, štirideset vključenih v sistem integrirane pridelave, tri pa so tudi ekološke,« pravi Marija Kalan, specialistka za rastlinsko pridelavo na kranjskem kmetijsko gozdarskem zavodu.

Tudi letos je pridelovalce spremljalo kar nekaj z vremenom povezanih težav. Kot pravi Kalanova, je največjo zakasnitev povzročila pozna vegetacija zaradi dolgega obdobja hladnega in vlažnega vremena, suho vreme v aprilu pa je ustavilo rast. Kjer kmetje niso imeli možnosti namakanja, so prvi pridelki kasnili za teden do deset dni, kar pa vpliva tudi na cene, ki so zaradi večje ponudbe nižje. V največji meri cene domačih vrtnin zbija poceni uvožena zelenjava nižje kakovosti. Najbolj so padle cene krompirja in solate, nekateri kmetje so jo zaradi težav s prodajo morali tudi porezati, ker je začela cveteti.

V zvezi z državno pomočjo za škodo, ki jo je povzročila v Nemčiji odkrita bakterija E.coli, je nekaj prijav tudi iz Gorenjske. Vladna uredba, s katero bo država zagotovila sredstva, je trenutno v obdelavi na Agenciji za kmetijske trge in razvoj podeželja, uničenje vrtnin pa bo treba tudi dokazovati, dodaja Marija Kalan, ki je tudi prepričana, da se bodo morali pridelovalci bolje povezati, da bodo lahko kljubovali monopolom in pripravili rezervne scenarije za nepredvidene dogodke.