Podjetje Sagles zadnja štiri leta vodi Sabina Debeljak. / Foto: Andrej Tarfila

Ves les razrežejo za zadrugo

V Saglesu v Smolevi letno razrežejo do 18 tisoč kubičnih metrov hlodovine. Podjetje s petnajstimi zaposlenimi naj bi letos ustvarilo 35–40 odstotkov prihodkov več kot predlani. Lotili so se tudi velike investicije v povečanje proizvodne hale.

Smoleva – Ko je Boris Pokorn v Smolevi pri Železnikih pred 25 leti odprl majhno žago, si ni predstavljal, da se bo ta kdaj tako razširila in posodobila, da bodo v enem letu v njej razrezali 18 tisoč kubičnih metrov hlodovine. »Danes v enem dnevu razžagamo toliko lesa, kot so ga včasih v enem mesecu. To je okoli 80 »kubikov«, če smo pridni,« pove Pokornova hči Sabina Debeljak, ki je pred štirimi leti, ko je bila stara 27 let, prevzela vodenje družinskega podjetja.

Obseg proizvodnje je začel naraščati, ko so pred desetimi leti razrez začeli izvajati za Kmetijsko gozdarsko zadrugo Škofja Loka, tedaj so se tudi preimenovali v Sagles. Kot pravi Debeljakova, so od takrat vsako leto dosegli približno 30-odstotno rast, od leta 2011 predvsem po zaslugi investiranja v povečanje proizvodnih zmogljivosti. Lani so prihodke povečali za tretjino in so znašali okoli 560 tisoč evrov, letos naj bi jih ustvarili še za 35–40 odstotkov več. 30-odstotno rast so si zadali tudi za prihodnje leto.

Prihodnje leto tudi nova žaga in sušilnica

Delovni proces sta v zadnjih letih bistveno pospešili dodatna Meborjeva vertikalna žaga in lupilna linija, brez katere bi, meni Debeljakova, najbrž izgubili večino kupcev. Letos so se lotili povečanja proizvodne hale na 1600–2000 kvadratnih metrov površin, ki prinaša precej boljše pogoje za delo. Investicijo izvajajo z lastnimi sredstvi in delno z najemom kredita, nič pa iz nepovratnih sredstev, ki jih trenutno tudi ni na voljo, pravi sogovornica. Letos so uredili še ventilacijski sistem za odstranjevanje oz. čiščenje žaganja in odpadkov iz proizvodnje v posebno skladišče, v začetku novega leta bodo postavili tudi novo večlistno krožno žago, ki bo še za 30 odstotkov povečala zmogljivost pri razrezu lamelnega lesa za okna in vrata. »Prihodnje leto nameravamo dokončati nov obrat in površine ob njem, proti koncu leta pa bomo v prvem nadstropju uredili še 60 kvadratnih metrov veliko sušilnico. V nekaj letih, odvisno od razmer na trgu, pa načrtujemo še delavnico za izdelovanje 'lepljencev'. Zdaj namreč odpremljamo surovino – razrezan les, ki ni niti osušen, in izkoristek bi bil veliko boljši, če bi les sami predelali,« razmišlja Debeljakova.

Inšpekcije niso ugotovile nepravilnosti

Zaradi širitve žage in njene dejavnosti je letos prišlo tudi do nasprotovanja s strani nekaterih domačinov. »Za gradnjo smo pridobili vsa zahtevana dovoljenja, pri širjenju kompleksa smo se držali navodil Agencije RS za okolje, Vodnogospodarskega podjetja in upravne enote, skladno z zahtevami smo sami uredili strugo ob žagi. Tudi inšpekcije, ki so opravile več nadzorov, niso ugotovile nepravilnosti,« odgovarja direktorica Saglesa.

Včasih so razrez lesa izvajali za manjše odjemalce, sedaj delajo samo še za zadrugo, ki razžagan les tudi proda. »Razrežemo petino njenega odkupa; iz bolj kvalitetne hlodovine lamele za okna in vrata za kupce v Avstriji in Nemčiji, les slabše kvalitete pa se porabi za embalažo in palete za italijanske kupce. Sami prodamo samo lesni odpadek.« Če so imeli pred leti težave z zagotavljanjem lesa, še posebej kvalitetnega, ki je potoval direktno v Avstrijo, pa teh težav po lanskem žledu in letošnjem razmahu lubadarja nimajo več. »Lesa je trenutno preveč, zaloge so velike, s tem pa so povezane tudi težave. A če ga ne bi odkupovali, bi se nam to lahko maščevalo, ko lesa spet ne bo več zadosti. Zaradi velike ponudbe lesa pa je občutno padla tudi cena hlodovine, kar prispeva k naši konkurenčnosti,« je razložila.

Razmišljajo o selitvi

Število zaposlenih v Saglesu, ki se je včasih gibalo med tri in pet, je do danes naraslo na petnajst sodelavcev, od tega je pet članov družine Pokorn: poleg ustanovitelja in lastnika žage Borisa Pokorna še njegova žena, sin in hči, hčerin mož, verjetno se jim bo kmalu pridružil še najmlajši sin. V prihodnjem letu naj bi tudi dodatno zaposlili dva ali tri delavce. »Razmišljamo, da bi se v prihodnosti, če bi se pokazala potreba še po večjih prostorih, morda selili. Stremeli bomo k lokaciji v bližini železnice, torej v Škofji Loki, vsekakor pa bi del dejavnosti ohranili tudi v Smolevi,« je še povedala Debeljakova.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Splošno / ponedeljek, 7. maj 2007 / 07:00

Straniščna poezija

"Straniščna poezija" na vratih toaletnih prostorov v TC na Cesti železarjev.

Objavljeno na isti dan


Gospodarstvo / četrtek, 31. december 2015 / 07:00

Počasi ponovno spoznavamo prednosti lesa

Jelovica, ki praznuje 110-letnico delovanja, se je v zadnjih letih usmerila na zahodnoevropske trge. O tem pa tudi o ponovnem uveljavljanju lesa v gradbeništvu in o razmerah v lesnopredelovalni panogi...

Medvode / četrtek, 31. december 2015 / 07:00

Najmlajši prostovoljec leta

Iztok Pipan iz Zbilj je med najzaslužnejšimi prostovoljci za leto 2015. Že petintrideset let je aktiven v Turističnem društvu Zbilje in je eden najaktivnejših članov Turistične zveze Slovenije. Poleg...

GG Plus / četrtek, 31. december 2015 / 07:00

Ko lahko omogočiš nekaj lepega

Dvojčici sta ji rekli, da se pri njej počutita kot kraljični. »Zakaj?« ju je vprašala rejnica Irma Kovačič. »Ker nama vsako jutro pripraviš zajtrk.« Med številnimi obdarovanci Centra za socialno delo...

GG Plus / četrtek, 31. december 2015 / 07:00

Prenovljena Planica privlači množice obiskovalcev

Novi nordijski center in za ta čas nenavadno toplo sončno vreme sta v prazničnih dneh v prenovljeno Planico privabila na tisoče obiskovalcev iz vse Slovenije pa tudi od drugod. Na skakalnicah vsak dan...

GG Plus / četrtek, 31. december 2015 / 07:00

Broška, pripeta na zid

Svet umetnosti nakita je sestavljen popolnoma enako kot druga polja sodobne umetnosti, na primer slikarstvo ali kiparstvo, pravi Petra Bole, ki je v radovljiški Šivčevi hiši pripravila prvo razstavo u...