Ko lahko omogočiš nekaj lepega

Dvojčici sta ji rekli, da se pri njej počutita kot kraljični. »Zakaj?« ju je vprašala rejnica Irma Kovačič. »Ker nama vsako jutro pripraviš zajtrk.« Med številnimi obdarovanci Centra za socialno delo Tržič so bili tudi otroci, ki živijo v rejniških družinah. V Sloveniji je v rejništvu 970 otrok in mladostnikov.

Center za socialno delo Tržič je v njihovem Mladinskem centru na Ravnah organiziral novoletno obdaritev otrok, v sodelovanju z Območnim združenjem Rdečega križa Tržič in še nekaterimi zavodi in društvi so tako skupaj obdarili kar 226 otrok in mladostnikov iz tržiške občine. Stisko, za katero otroci niso nič krivi, jo pa občutijo skorajda na vsakem koraku, so tudi s prihodom Božička vsaj za eno popoldne malce omilili. Župan Borut Sajovic se je v besedi spomnil tudi na prostovoljce, ki otrokom pomagajo na več načinov.

Center za socialno delo Tržič ima devet otrok v rejniških družinah po različnih krajih in kot je povedala direktorica centra Ljupka Cahunek: »Z rejnicami imamo redne stike, želeli pa bi, da bi se rejništvo bolj razvijalo tudi v naši občini, kjer imamo trenutno le eno rejnico. Želimo, da bi vsi otroci, ki nimajo te sreče, da bi živeli s svojimi roditelji, našli srečo v drugi družini.«

Irmina in Anina izkušnja

Veliko srce za rejništvo imata sestrični Irma Kovačič in Ani Čerin, ki sta se z otroki, ki so v njunem rejništvu, udeležili srečanja na Ravnah. Obe sta doma v Občini Lukovica, Čerinova je iz Črnega grabna, Kovačičeva iz naselja Koreno, torej iz krajev, kjer ima rejništvo tradicijo. Kovačičeva je rasla s tem, saj sta bili rejnici tako njena babica kot teta. »Pred tremi leti sem prvič v rejništvo dobila tedaj sedemletni dvojčici iz Škofje Loke. Žal sta bili pri meni le nekaj mesecev, ker sta starša dosegla, da so jima ju vrnili nazaj. Zelo mi je bilo hudo. Še danes ju njuna babica pripelje na obisk in zelo se razveselimo ena druge. Potem sem v rejništvo dobila 13-letnega fanta iz Železnikov, ki mu ni šlo v šoli. Letos je šolo dokončal in se vrnil domov. Zdaj imam v rejništvu 12-letnega fanta in desetletno deklico iz tržiške občine. Deček, preden je prišel živet k meni, je živel na ulici. Dobesedno. V šolo je hodil ali pa tudi ne. Zdaj ima skoraj same petice, vmes kakšno štirico in bil je že na tekmovanju iz logike. Deklica mi je pojasnila, da jima gre bolje zato, ker imata pravila. 'Kaj to pomeni, kako to mislita,' sem ju vprašala. 'To, da nama poveš, da morava ob devetih zvečer v posteljo, da naju ob pol sedmih zjutraj zbudiš in nama pripraviš zajtrk, preden greva v šolo,' sta mi razložila,« je povedala Irma Kovačič, ki ima prav tako svojo družino, službo; dva odrasla otroka, mlajšo štirinajstletno hčerko in že vnučko. »Rejništvo mi nudi veliko zadovoljstvo, to človeka samo obogati. Z rejništvom se je strinjala tudi moja družina,« je še dejala.

Ani Čerin se je za rejništvo odločala dlje časa in ima prav tako podporo družine pri tem. Kot Kovačičeva ima tudi ona službo in tri odrasle otroke; vsak je že po svoje, domača hiša pa je postala kar prevelika. Prejšnja sreda je bil peti dan, kar je prvič v rejništvo dobila sedemletnega fantka, in pred njimi so bili prvi skupni prazniki. »So bile začetne skrbi, v nekaj novega se podaš, vsa družina se, spremeni se ti vse, ampak smo se ujeli s fantkom. Ko samo pomisliš, da s tem lahko omogočiš nekaj lepega,« je poudarila Čerinova. Fantek se je že nasmehnil, prvi dan komaj opazno, ko ga je na dvorišču pozdravil domači kuža. V prvih dneh je tudi zajokal, a se je v naslednjih dneh tudi že objel ...

V rejništvu v povprečju sedem let

Kadar se ugotovi, da otrok iz različnih vzrokov ne more živeti pri starših oziroma je otrokov telesni in duševni razvoj ogrožen v okolju, v katerem živi, je rejništvo eden izmed ukrepov, ki jih lahko uporabi center za socialno delo. Ocena, kdaj je otrok v matični družini ogrožen do take mere, da ga je potrebno iz družine umakniti, je odvisno od strokovne presoje v vsakem primeru posebej. Pri rejništvu ne gre le za to, da otroku, ki iz različnih razlogov začasno ne more živeti pri svojih starših, preprosto najdejo nadomestno družino. Gre tudi za odgovornost, da najdejo otroku družino, kjer bo otrok pridobil pomembno družinsko izkušnjo, ki jo je težko dobiti drugje in ki vedno znova utemeljuje institucijo rejništva.

Povprečno trajanje rejništva je okoli sedem let, lahko pa se rejniška pogodba podaljša tudi po polnoletnosti otroka, če ta ostane v družini zaradi nadaljevanja šolanja, a najdlje do njegovega 26. leta starosti, ali če zaradi motenj v telesnem ali duševnem razvoju ni sposoben za samostojno življenje in delo.

970 otrok v rejništvu

Novembra 2015 je bilo po podatkih ministrstva za delo družino, socialne zadeve in enake možnosti v rejništvu 970 otrok in mladostnikov, od tega 508 deklic in 462 dečkov. Dovoljenje za rejniško dejavnost ima v Sloveniji 701 rejnik oziroma večinoma so to kar rejnice. Od skupnega števila rejnikov jih 110 rejniško dejavnost opravlja kot poklic. Pogoji za izvajanje so polnoletnost osebe, stalno prebivališče v Sloveniji in zaključena vsaj poklicna oziroma strokovna izobrazba. Poleg tega za osebo, ki želi izvajati rejništvo, ne sme obstajati noben zakonski zadržek; ne sme ji biti odvzeta roditeljska pravica in poslovna sposobnost, kot tudi ne sme živeti z osebo, ki ji je bila odvzeta roditeljska pravica. Rejnik tudi ne more postati oseba, ki je bila pravnomočno obsojena zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti ali zaradi kaznivega dejanja zoper življenje in telo; prav tako ne more postati rejnik oseba, ki živi s to osebo.

Prvi korak je, da se vsak, ki želi izvajati rejniško dejavnost, oglasi pri pristojnem centru za socialno delo, kjer bo pridobil vse potrebne informacije. Krajši pa je postopek pridobitve dovoljenja, ko se izkaže, da bi bilo za konkretnega otroka najbolje, da skrb zanj prevzame otrokov sorodnik.