Počasi ponovno spoznavamo prednosti lesa

Jelovica, ki praznuje 110-letnico delovanja, se je v zadnjih letih usmerila na zahodnoevropske trge. O tem pa tudi o ponovnem uveljavljanju lesa v gradbeništvu in o razmerah v lesnopredelovalni panogi smo se pogovarjali s predsednikom upravnega odbora Skupine Jelovica Gregorjem Benčino.

V gradbeništvu so v preteklih letih les izpodrivali drugi materiali. Po drugi strani imam občutek, da se vse več investitorjev odloča za postavitev energetsko varčnih lesenih objektov. Kako si to razlagate?

»Slovensko gradbeništvo v zadnjem obdobju doživlja velike spremembe, ob velikem zmanjševanju obsega investicij na eni strani se na drugi strani povečujejo zahteve po kvaliteti. Verjamem, da gre odgovor na vaše vprašanje iskati prav v tej luči, investitorji se danes namreč zavedajo, da je za uspeh projektov, pa na najsi gre za velike projekte ali domače prenove, pomembna kvaliteta. V tej luči želijo za svoj denar najboljše, tako iz vidika energetske varčnosti kot iz vidika kvalitete storitev, obstojnosti, dolžine garancij, kvalitete izdelka itd. Tako v zadnjem obdobju zaznavamo trend, da se vse več ljudi tako pri prenovi oken kot pri postavitvi novih objektov odloča za uporabo naravnih materialov, kar pomeni lesena okna kot tudi montažne energetsko varčne hiše. Prednosti uporabe lesenih izdelkov so v sosednji Avstriji spoznali že pred mnogimi leti in tako lahko pri njih na vsakem koraku opazimo lesena okna, hiše, avtocestne protihrupne ograje, bivše mejne prehode, dvorane pa tudi lesene objekte zahtevnejše gradnje in počasi bomo prednosti lesene gradnje oz. uporabe lesa v gradbeništvu ponovno spoznali tudi v Sloveniji in tudi na ta način izkoristili dane naravne prednosti.«

Lani se je Jelovica zanimala tudi za nakup Elana, v nasprotnem primeru pa ste napovedali širitev v lesnopredelovalni industriji. Na lanski skupščini je zato vodstvo prejelo soglasje za upravljanje finančnih naložb do šest milijonov evrov. Kako daleč ste z uresničitvijo svojih načrtov?

»Skupina Jelovica prav v tem obdobju praznuje 110-letnico od začetka delovanja, skozi dolgoletno delovanje se je spreminjal tudi obseg in način delovanja. Kljub zavidljivi tradiciji Jelovica ostaja zelo dinamična družba, saj se v družbi vsi zavedamo, da se je ob spremenljivih okoliščinah treba spreminjati in razvijati. V letošnjem letu prav v teh dneh uspešno zaključujemo popolno prenovo poslovne cone Jelovica v Škofji Loki, kjer je sedaj na voljo več kot 20.000 kvadratnih metrov modernih proizvodno-skladiščnih prostorov. Aktivni in fleksibilni na vseh področjih svojega delovanja bomo tudi v prihodnje.«

Kako sicer ocenjujete razmere v slovenski lesnopredelovalni panogi?

»Od leta 2008 se je število delovnih mest v slovensko lesnopredelovalni industriji prepolovilo. Številne, včasih velike družbe s prepoznavnimi imeni pa tudi veliko število manjših družb je prenehalo s svojim delovanjem. Na trgu smo ostali tisti, ki se nam je uspelo prilagoditi zahtevam trga. Po dolgoletnih prizadevanjih industrije, ki je bila včasih politično umeščena med industrije z nizko dodano vrednostjo in brez perspektive, danes pa politično zaradi velikih gozdnih površin sodi med panoge z največjo perspektivo, je pozitivno to, da smo v Sloveniji končno dobili poseben direktorat, ki pokriva področje, povezano z lesom, v prihodnjem letu se spreminjata zakon o gozdovih in način upravljanja z državnim gozdom. Vse to so prvi spodbudni koraki tudi za prihodnost slovenske lesnopredelovalne industrije, seveda pa ob tem ne gre pozabiti, da bo za razvoj in uspeh potrebno tudi veliko število dobro usposobljenih kadrov ter uspešno delo tako na domačem kot tujih tržiščih.«

Ali podpirate nameravano ustanovitev družbe Slovenski državni gozdovi?

»Kot rečeno, so prihajajoče spremembe na področju upravljanja gozdov zagotovo dobrodošle, saj se sistem, ki je bil v veljavi zadnjih 15 let, ob že navedenih dejstvih ni izkazal za dobrega in uspešnega. Osebno pozdravljam ustanovitev družbe Slovenski gozdovi, ob tem pa upam, da bo delovala v dobro Slovenije, slovenskih gozdov kot tudi v dobro lesnopredelovalne industrije, kajti samo tako bomo lahko iz slovenskih gozdov ustvarili največjo dodano vrednost, s tem pa tudi številna delovna mesta.«

Letos je podjetje Jelovica Hiše prejelo nagrado za najbolj inovativno gorenjsko podjetje. Koliko pozornosti posvečate razvoju znotraj Skupine Jelovica?

»Skupina Jelovica je zelo aktivna tako na področju inovativnosti, razvoja, trženja kot tudi investicij. Lani je tako naša družba Jelovica Okna prejela priznanje znak kakovosti v graditeljstvu, letos pa je bila družba Jelovica Hiše prepoznana kot najbolj inovativno podjetje na Gorenjskem. Nam najpomembnejša priznanja pa so tista, ki prihajajo s strani naših zadovoljnih kupcev, ki zadovoljstvo z našimi izdelki in storitvami priporočajo tudi svojim sosedom, znancem, prijateljem. Ob tej priložnosti ne gre pozabiti, da imamo v družbi Jelovica Okna, kjer vsako leto razvijemo vsaj en tehnološko povsem nov produkt, celo poseben razvojni oddelek z laboratorijem in testirnimi napravami, kjer lahko razvojne dosežke tudi ustrezno testiramo. Zavedamo se, da smo lahko uspešni le z nenehnimi vlaganji v razvoj izdelkov, kadrov kot tudi v tehnologijo, in zato so tako okna kot hiše Jelovica med najboljšimi na tržišču.«

Kako na poslovanje Jelovice vpliva potek energetske sanacije objektov?

»Jelovica danes v okviru svojega portfelja svojim kupcem nudi celovito storitev, povezano z energetsko sanacijo objektov, vse od zamenjave oken do sanacije strehe in fasade. V prihodnosti bo namreč energetska sanacija še pomembnejša za vsako gospodinjstvo, saj so energetski prihranki res velikanski in se pri marsikaterem projektu takšne investicije, ob izkoriščanju subvencij Eko sklada, povrnejo že v štirih letih. Če povem drugače, je to tako, kot bi v banki za svoja sredstva prejemali 25-odstotno obrestno mero letno. Poznate morda še kakšno takšno naložbo?«

Jelovica se je iz izvoznika na vzhodne trge v zadnjih letih preusmerila na zahodne trge. Na katerih trgih ste najbolj uspešni in kaj je vaš največji izvozni adut?

»Res je, Jelovica se je v zadnjih letih usmerila na najzahtevnejša zahodnoevropska tržišča, kjer danes konča okoli 70 odstotkov izdelkov, proizvedenih v Jelovici. Med več kot 20 tržišči, kjer smo prisotni s svojimi izdelki in storitvami, velja po obsegu izpostaviti predvsem tržišča Švice, Nemčije, Italije in Avstrije, kamor prodamo tudi največ naših izdelkov. Na vseh omenjenih tržiščih smo prisotni tako s svojimi izjemnimi lesenimi okni, kot eden vodilnih evropskih proizvajalcev zahtevnih nizkoenergijskih objektov pa seveda tudi s številnimi referenčnimi objekti.«

Kakšni izzivi Jelovico čakajo v prihodnjih letih?

»Spremembe so pri nas edina konstanta, bi lahko dejali v šali. Zavedamo se namreč, da bodo tudi za prihodnji uspeh potrebna velika vlaganja v razvoj kot tudi nenehno izobraževanje naših sodelavcev, ki danes opravljajo odlično delo, ki ime Jelovice ponaša daleč naokoli. Ob tem upam, da bo poslovno okolje, v katerem delujemo, stabilno in da nam bodo razmere naklonjene, da bomo lahko pričeli s prihodnjim investicijskim ciklom, s katerim želimo še dodatno utrditi svojo pozicijo kot vodilni slovenski proizvajalec lesenih montažnih objektov in lesenega stavbnega pohištva.«

Jelovica letos praznuje 110. obletnico ustanovitve. Kako jo boste obeležili?

»110 let tradicije pomeni veliko odgovornost tako do družbe kot do naših partnerjev in kupcev. Dolgoletna tradicija, stabilnost delovanja in ena najvišjih bonitetnih ocen pa tudi našim kupcem zagotavljajo varnost pri nakupni odločitvi. Ob uspešnem poslovnem letu smo se odločili, da bomo 110-letnico delovanja obeležili s posebno linijo oken Jubilej 110, ki našim kupcem poleg visoke kvalitete izdelka prinaša tudi druge prednosti in posebne ugodnosti prav v tem zimskem obdobju.«