Spremembe pri gnojenju

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / nedelja, 27. december 2015 / 16:14

Vlada je maja letos sprejela novo uredbo o varstvu voda pred onesnaženjem z nitrati iz kmetijskih virov, ki je prinesla precejšnje spremembe pri gnojenju z živinskimi in tudi mineralnimi gnojili. Čas prepovedi gnojenja v zimskem času se podaljšuje, znižujejo se tudi mejne vrednosti za vnos dušika v zemljo.

Kranj – V oddelku za kmetijsko svetovanje pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Kranj so doslej na to temo pripravili že več predavanj, na katerih seznanjajo kmete z glavnimi spremembami in novostmi. Kot sta povedala Marija Kalan, specialistka za rastlinsko pridelavo v zavodu, in Franc Pavlin, specialist za živinorejo, uredba podaljšuje čas prepovedi gnojenja z živinskimi gnojili v zimskem času. Po novem je gnojenje s tekočimi organskimi gnojili, to je z gnojevko in gnojnico, na vseh kmetijskih zemljiščih ne glede na njihovo nadmorsko višino prepovedano od 15. novembra do 1. marca, le v primeru, če gre za dognojevanje ozimin ali za gnojenje pred setvijo jarih žit in trav, je prepoved krajša in velja od 15. novembra do 15. februarja. Gnojenje s hlevskim gnojem je po novem na vseh kmetijskih zemljiščih prepovedano od 1. decembra do 15. februarja, prej je bilo v primeru, da tla niso bila zmrznjena ali da je bilo gnoj možno podorati, dovoljeno gnojiti tudi pozimi. Spremembe so tudi pri gnojenju z mineralnimi gnojili, ki vsebujejo dušik. Po novem je s tovrstnimi gnojili prepovedano gnojiti na vseh kmetijskih zemljiščih v času od 15. oktobra do 1. marca, poldrugi mesec pred začetkom prepovedi, to je od 1. septembra do 15. oktobra, pa je možno pognojiti največ 40 kilogramov dušika na hektar. Če gre za gnojenje ozimin, prepoved gnojenja z mineralnimi gnojili, ki vsebujejo dušik, velja od 1. decembra do 15. februarja, tudi v tem primeru pa je v obdobju od 1. septembra do 1. decembra zgornja omejitev 40 kilogramov dušika na hektar. Hlevski gnoj je po štirih mesecih skladiščenja na gnojišču dovoljeno začasno, za dva meseca (prej za štiri mesece), odložiti na kmetijskem zemljišču, pri tem pa je treba vsako leto zamenjati lokacijo. Drugačna ureditev velja za perutninski gnoj z nastiljem, ki izvira iz talne reje. Ta gnoj je pod določenimi pogoji možno skladiščiti na kmetijskem zemljišču do šest mesecev, pri tem pa ga je dovoljeno iz hleva takoj prepeljati na zemljišče, ne da bi ga bilo treba prej skladiščiti na gnojišču.

Nižje mejne vrednosti za vnos dušika

Uredba določa, da je gnojila treba uporabljati v skladu s potrebami rastlin, vendar pa pri tem ni dovoljeno presegati mejnih vrednosti skupnega vnosa dušika iz živinskih in mineralnih gnojil, ki veljajo za gnojenje posamezne vrste kmetijskih rastlin. Kot pojasnjujeta Marija Kalan in Franc Pavlin, so se mejne vrednosti v primerjavi s prejšnjo uredbo znižale. Pri trajnem travinju je ob pridelku krme šest ton na hektar mejna vrednost 160 kilogramov dušika na hektar, prej je bila pri štirikosnem travniku 320 kilogramov, pri trikosnem 240 in pri dvokosnem travniku 170 kilogramov na hektar. Pri silažni koruzi je ob pridelku 41 ton na hektar mejna vrednost 240 kilogramov dušika na hektar, prej je bila 270. Pri krompirju se je znižala z 240 na 160 kilogramov (ob pridelku 22 ton ne hektar), pri pšenici s 180 na 150 kilogramov (ob pridelku pet ton na hektar), pri ječmenu in tritikali s 150 na 120 kilogramov (ob pridelku štiri tone na hektar) ... Če na kmetijskem gospodarstvu pričakujejo večji pridelek, kot ga ob mejnih vrednostih za vnos dušika navaja uredba, lahko odmerek dušika povečajo v skladu s potrebami rastlin, vendar pa morajo v tem primeru obvezno izdelati gnojilni načrt, ki vsebuje izračun potreb po gnojenju z dušikom glede na večji pričakovani pridelek. Uredba tudi določa, da je pri količini dušika, ki ga kmetijsko gospodarstvo vnese v tla, treba upoštevati izkoristek rastlinam dostopnega dušika – pri gnojenju z gnojevko 75-odstotni izkoristek dušika v letu porabe, pri gnojenju z gnojnico pa 85-odstotnega.

Na kmetijskih gospodarstvih povprečni letni vnos dušika iz organskih gnojil ne sme presegati 170 kilogramov dušika na hektar. Če ima kmetija glede na lastne potrebe preveč tovrstnih gnojil, mora o oddaji presežka drugi kmetiji skleniti z njo letni dogovor. Po novem samo to ni dovolj, kmetija mora količino oddanih ali prodanih gnojil izkazovati na obrazcu Oddaja in prejem živinskih gnojil, pri tem pa je treba v obrazec po dnevih vpisati vsako oddajo gnojila.