Slovenija mora plačati

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Slovenija / / 12:30

Po odločitvi Mednarodnega centra za reševanje investicijskih sporov mora Slovenija Hrvaški za nedobavljeno elektriko iz krške nuklearke plačati 40 milijonov evrov.

Hrvaški dolžni plačati 40 milijonov evrov

Slovenija mora Hrvaški zaradi nedobavljene elektrike iz Nuklearne elektrarne Krško (Nek) v letih 2002 in 2003 plačati okoli 40 milijonov evrov škode, obresti in stroškov, je v arbitražnem postopku odločil Mednarodni center za reševanje investicijskih sporov. Takšna odločitev v arbitražnem postopku, ki ga je Hrvaška sprožila že novembra 2005, je neprijetno presenetila premierja Mira Cerarja, ki je ocenil, da gre za hudo obremenitev za proračun. Precej bolj se je smejalo hrvaškemu premierju Zoranu Milanoviću, ki je privoščljivo dejal, da Slovenija na koncu izgubi vsak spor s Hrvaško. Hrvaška družba Hrvatska elektroprivreda (HEP) je arbitražni postopek pred Mednarodnim centrom za reševanje investicijskih sporov s sedežem v Washingtonu sprožila, ker ji Slovenija v obdobju od 1. julija 2002 do 18. aprila 2003 ni dobavljala električne energije iz Neka, saj zaradi ustavne presoje ni pravočasno ratificirala meddržavne pogodbe. Mednarodni center za reševanje investicijskih sporov je sedaj odločil, da mora Slovenija HEP-u zaradi kršitve dogovora o dobavi elektrike plačati 19,987 milijona evrov, poleg tega pa tudi obresti od 1. julija 2002 do dneva poplačila in 10 milijonov dolarjev stroškov postopka s pripadajočimi obrestmi od dneva sodbe (17. decembra) do dneva plačila. HEP je sicer v svojem zahtevku navajal, da je bil oškodovan za 29,6 milijona evrov, skupaj z visokimi obrestmi in povrnitvijo stroškov pa je zahteval več kot 98 milijonov evrov odškodnine.

Poziv k odstopu Mramorja

Predstavniki združenj občin so v ponedeljek na vlado prinesli 144 podpisanih izjav županov (v Sloveniji je 212 občin), ki zahtevajo odstop finančnega ministra Dušana Mramorja, predlagajo pa tudi predlog za spremembo zakona o izvrševanju proračunov za leti 2016 in 2017, po katerem znaša povprečnina na prebivalca 522 evrov, občine pa sedaj predlagajo najmanj 536 evrov, kolikor so zahtevale tudi v neuspešnih pogajanjih z vlado. Ob tem opozarjajo, da bi po zakonu o financiranju občin povprečnina dejansko morala znašati 652,60 evra. Prav neupoštevanje sistemskega zakona je tudi glavni razlog za zahtevo po odstopu finančnega ministra, saj je nevzdržno, da država sama krši načela pravne države. Predsednik Skupnosti občin Slovenije Ivan Žagar je pojasnil, da so se občine v zadnjih letih zaradi prenizke povprečnine znašle v izjemno težki situaciji. Kot je še napovedal, jim preostanejo samo še pravni postopki, če vlada ne bo pokazala razumevanja za stisko občin, ki so sicer že zaradi letošnje povprečnine posegli po tožbi in ustavni presoji.

Jankovića sumijo jemanja podkupnine

Preiskovalci Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) so prejšnji teden izvedli hišne preiskave na območju Ljubljane, med drugim na Mestni občini Ljub­ljana, v družbi Vodovod – Kanalizacija (VO-KA) in KPL, s katerimi so iskali dokaze za potrditev sumov jemanja in dajanja podkupnine, nezakonitega posredovanja in zlorabe položaja. Pridržanih ni bilo. Kot se je izvedelo, kriminalisti ljub­ljanskega župana Zorana Jankovića na podlagi prisluhov in tajnega opazovanja sumijo, da naj bi od direktorja KPL Ranka Mimovića prejemal 10 odstotkov provizije za vse račune, ki jih je občina plačala za opravljene storitve. Po podkupnino naj bi osebno hodil županov sin Jure Janković, vsakič pa naj bi prejel od 50 do 100 tisoč evrov. V enem primeru naj bi šlo tudi za nezakonito posredovanje pri izvedbi postopka javnega naročila, povezanega z gradbenimi deli, ki sta ga naročila občina in javno podjetje, ljubljanski župan pa naj bi kaznivo dejanje storil tudi z nezakonitim posredovanjem pri zaposlitvi farmacevtke v Ljub­ljanskih lekarnah. Mediji so navajali, da naj bi Janković v zameno od nje zahteval spolne usluge. Janković je v kasnejši izjavi za medije zanikal jemanje podkupnin in zahteve po kakršnihkoli – tudi spolnih – protiuslugah, policijo pa pozval, naj sume podkrepi s fotografijami. »Ne bom odstopil, počakal bom, da se zadeva reši,« je napovedal. Ljubljanski župan sicer meni, da so na občini vedno ravnali zakonito. »Ovadbo je podal pravnomočno obsojeni zapornik,« je še poudaril, pri čemer je najbrž mislil Mimovića.

Najbolj iskana Tina Maze

Podjetje TS Media je ta teden razkrilo, da so slovenski uporabniki interneta na spletni strani najdi.si v letu 2015 med športniki in ženskami največkrat poizvedovali po smučarki Tini Maze, ki na lestvicah najdi.si že desetletje zaseda najvišja mesta. Pri slovenskih moških je bil najbolj priljubljen smučarski skakalec Peter Prevc, pri glasbenikih pa Jan Plestenjak. Med dogodki v Sloveniji je največ zanimanja požela begunska kriza.