Kranjčan Ivan Blažir – prvi borec za slovenstvo v Trstu
Na Gorenjskem v deželi Kranjski (27)
Pogled daleč nazaj pove, da je bila v Kranju gostilna, ki jo je imel Ivan Blažir. Poročil se je z Barbaro Wenzel. Leta 1820, 18. decembra, se jima je rodil sin Ivan, ki je postal tudi narodni buditelj in prvi borec za slovenstvo v Trstu. V Trstu so ga 29. avgusta 1842 imenovali za uradniškega praktikanta pri kameralni upravi (upravljanje vladarjevega premoženja). Službo pri policijskem ravnateljstvu je nastopil 3. januarja 1848, 5. julija 1850 je postal drugi koncepist pri tržaški vladi, leta 1855 pa tajnik na notranjem ministrstvu na Dunaju.
Ivan Blažir je bil v letih 1848–1850 med vodilnimi v slovenskem narodnem gibanju v Trstu. V listu Il Giornale del Lloyd Austriaco je 25. avgusta 1848 zahteval, da se državni zakoni objavijo tudi v slovenskem jeziku (v nemški obliki je članek izšel v Journal des österreichischen Lloyd 24. avgusta 1848). Nato je objavil tri članke v L'Osservatore Triestino (18., 26. in 27. oktobra 1848), v katerih si je tudi prizadeval za javno rabo slovenskega jezika. Omenjal je ustanovitev univerze v Trstu, pri kateri naj bi delovala stolica za procesualno pravo v slovenskem jeziku. V L'Osservatore Triestino je 1. decembra 1848 je objavil še članek Il diritto penale dello Stato.
Blažirjev predlog za univerzo v Trstu je naletel na (organizacijske) pomisleke Pietra Kandlerja, ki je poudarjal zgodovinsko in kulturno prevlado Italijanov. Predlog o ustanovitvi katedre za procesualno pravo v slovenskem jeziku je obravnavala tudi mestna oblast (občinska začasna komisija), ki je 6. novembra 1848 sklenila, da bo v korist sosedov zahtevala uvedbo predmeta, in je za profesorja predlagala Blažirja. Ta je po več kot enoletnem molku v Jadranskem Slavjanu objavil odprto pismo. V njem je zahteval večjo avtonomijo za posamezne avstrijske dežele, enakopravni položaj slovenskega jezika in zahteval, da se Avstrija odreče nemški zvezi. Po tem se Blažir v slovenski javnosti ni več oglašal. Blažirjevo pisanje naj bi bil prvi avtonomni poskus slovenskega nacionalnega gibanja v Trstu.
Zanimivi Gorenjci tedna iz dežele Kranjske:
V Kamniku se je 15. 12. 1651 rodil teolog Franc Kobav. Bil je prokurator v Gorici in rektor na univerzah na Reki, v Gradcu in Celovcu ter devet let prokurator Germanika v Rimu.
V Želečah na Bledu se je 17. 12. 1735 rodil zdravnik Tomaž Kristan (Christan). Bil je član ljubljanske akademije operozov in zdravnik na Dunaju.
V Zgornjih Gorjah se je 17. 12. 1875 rodil diplomat, politik Ivan Krizostom Švegel. Leta 1919 je kot član jugoslovanske delegacije zagovarjal pripadnost Blejskega kota Jugoslaviji.
V Kranju se je 17. 12. 1956 rodil alpinist, gorski reševalec in vodnik Andrej Štremfelj. Z Nejcem Zaplotnikom sta 13. maja 1979 kot prva Slovenca stopila na vrh Mount Everesta.
Na Jesenicah se je 18. 12. 1946 rodila igralka Milena Zupančič.
V Češnjevku pri Cerkljah se je 20. 12. 1884 rodil gospodarski strokovnjak Janko Hacin. Leta 1919 je bil izvedenec jugoslovanske delegacije na mirovni konferenci v Parizu.