Vsako leto odkupijo in predelajo več mleka

V Bohinjski sirarni bodo letos odkupili od bohinjskih kmetov že skoraj milijon litrov mleka. Glavni izdelek, to je bohinjski sir, je znan po vsej Sloveniji.

Srednja vas v Bohinju – Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan si je prejšnji petek, med vladnim obiskom na Gorenjskem, ogledal Bohinjsko sirarno v Srednji vasi v Bohinju, kmetijo Petra Šubica v Lomu nad Volčo v Poljanski dolini in Kmetijsko gozdarsko zadrugo Škofja Loka.

»Bohinjska sirarna dokazuje, da imajo lepo prihodnost tudi družinski obrati. Vesel sem, da se je v treh letih, odkar sem bil zadnjič v sirarni, proizvodnja povečala, da se letos odkup mleka že približuje količini en milijon litrov, da je rast odkupa mleka in proizvodnje tolikšna, da jo družinska sirarna lahko obvladuje, in da so tradicionalni bohinjski izdelki tisto, kar si slovenski potrošnik želi,« je po ogledu sirarne dejal minister in pri tem opozoril na nekatere finančne spodbude. »Že letos smo uvedli podpore za mleko za hribovske in gorske kmetije. V to je vključena polovica slovenskih kmetij, ki oddajajo mleko; povprečna podpora, ki bo izplačana v prvih mesecih prihodnjega leta, pa bo približno 130 evrov na kravo. Prihodnje leto bomo uvedli še dodatne podpore, med njimi sofinanciranje proste reje goved. Kmetija, ki bo zagotovila, da bo živina vsaj 120 dni zunaj, bo dobila podporo, ki je trenutno izračunana na 52 evrov na glavo veliko živine. Pred kratkim smo se na svetu za kmetijstvo tudi dogovorili, da bomo delno spremenili način dodeljevanja neposrednih plačil in da bodo vsi kmetje solidarno prispevali dva odstotka plačil za kmetije v strmih območjih. Kmetije, ki imajo zemljišča z več kot 50-odstotnim nagibom, bodo dobile dodatnih 100 evrov na hektar, kmetije z nagibom od 35 do 50 odstotkov pa 50 evrov na hektar.«

Kot je znano, je bila bohinjska sirarna že pred propadom, a potem, ko je bila več kot dve leti zaprta, jo je leta 2008 prevzela družina Cvetek. »Prva leta je bilo težko, saj nismo vedeli, ali bomo preživeli ali ne,« je dejal Jože Cvetek, pobudnik za prevzem mlekarne in eden od šestih solastnikov, ki zdaj zadovoljen ugotavlja: »Če nam je v Bohinju marsikaj propadlo, nam je uspelo ohraniti bohinjski sir, ki ima eno najdaljših tradicij izdelovanja v Sloveniji. Dokumenti kažejo, da ga je že leta 1873 izdeloval župnik Janez Mesar iz Bohinjske Bistrice.«

V sirarni predelujejo le bohinjsko mleko. Letos naj bi ga od kmetov odkupili okrog 950 tisoč litrov, kar predstavlja že približno polovico mleka, ki ga na leto namolzejo na bohinjskih kmetijah. Odkup vsako leto povečajo za pet do osem odstotkov, temu primerno se povečujejo tudi čisti prihodki sirarne, ki so po javno dostopnih podatkih lani znašali 847 tisoč evrov. V družbi zaposlujejo deset ljudi in poslujejo pozitivno, vsako leto vložijo nekaj denarja tudi za posodobitev. V zadnjih letih so posodobili sirarske kotle in ogrevanje (s kurilnega olja so prešli na lesne sekance), v prihodnje načrtujejo posodobitev naprav za polnjenje kozarčkov kislega mleka in jogurta, pri tem pa upajo, da bodo za naložbo pridobili na razpisu tudi nekaj državnega oz. evropskega denarja.

Vsak drugi dan predelajo v mlečne izdelke okrog pet tisoč litrov mleka, delajo deset vrst izdelkov, glavni je bohinjski sir, vse bolj se uveljavlja planšarski sir, ki ga delajo po starih receptih, izdelujejo pa tudi Mohant, ki je z geografskim poreklom zaščiten tako v Sloveniji kot na ravni Evropske unije. Mlečne izdelke prodajajo v skoraj vseh večjih trgovskih sistemih v Sloveniji in v trgovinici v objektu sirarne v Srednji vasi. Poleti imajo prodajno točko pri Savici in pozimi pod Voglom, sodelujejo tudi na različnih sejmih in prireditvah v Sloveniji. Bi lahko prodali še več izdelkov? Jože Cvetek ob tem pove zgodbo o kupcih iz Anglije, ki bi želeli na leto velike količine bohinjskega sira in drugih izdelkov in so ponujali za slovenske razmere dokaj visoko ceno. V sirarni se v posel niso »spustili«, tudi zato ne, ker bi jim za tolikšno proizvodnjo že zmanjkalo bohinjskega mleka. Velika večina mleka je s kmetij, ki pasejo živino, to pa se pozna tudi pri kakovosti mleka, ki je pogoj za kakovostne izdelke. Sirarna plača zadrugi 33 centov za liter, kmetu pa še posebej poldrugi cent.