Osnovna plača nižja od minimalne
Preverili smo, ali v podjetju, ki delavcem ponuja osnovno plačo v višini slabih 570 evrov bruto, kršijo zakonodajo, ki določa, da minimalna plača v Sloveniji znaša dobrih 790 evrov bruto.
Kranj – »Poglejte si, kako kršijo zakon v Republiki Sloveniji,« se je na uredništvo Gorenjskega glasa anonimno obrnil bralec in priložil pogodbo o zaposlitvi, ki so mu jo v podpis ponudili v kranjskem podjetju Iskra ISD – Plast. V pogodbi je zapisano, da bo delavec za triizmensko delo in polni delovni čas prejel osnovno plačo 569,10 evra bruto ter dodatke v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo. Ker v Sloveniji predpisana minimalna plača znaša 790,73 evra, državni zbor pa je prejšnji mesec izglasoval, da se v minimalno plačo ne smejo več šteti dodatki za nočno, nedeljsko in praznično delo, je bralec prepričan, da v omenjenem podjetju ne spoštujejo zakonodaje. Pa je to res?
Na Inšpektoratu RS za delo so pojasnili, da se minimalna plača v skladu z novembra sprejetimi spremembami o izključitvi dodatkov za nočno, nedeljsko in praznično delo iz nje začne obračunavati šele s 1. januarjem, za letos pa veljajo še stare določbe zakona. »Z vidika pristojnosti Inšpektorata RS za delo in Zakona o minimalnih plačah je pomembno, da izplačana mesečna plača za delo, opravljeno v polnem delovnem času, ni nižja od z zakonom določenega zneska minimalne plače. Z vidika novosti, ki jih je prinesla sprememba zakona, ki se bo začela uporabljati v letu 2016, bodo morali delodajalci pri delavcih, ki prejemajo dodatke za nočno delo, za delo v nedeljo ali za delo na praznike in dela proste dneve po zakonu, navedene dodatke izplačati dodatno k znesku minimalne plače,« odgovarjajo. Naj prevedemo v razumljiv jezik: za letos še velja, da je zakon o minimalni plači spoštovan, v kolikor mesečna plača za polni delovni čas skupaj z vsemi dodatki znaša najmanj 790,73 evra bruto. Po 1. januarju pa bo toliko morala znašati mesečna plača brez dodatkov za nočno, nedeljsko in praznično delo. Te dodatke bo torej moral delodajalec po novem doplačati k znesku minimalne plače.
Na inšpektoratu so nam še pojasnili, da so od leta 2013 ugotovili 62 kršitev zakona o minimalni plači. Za kršitelje je sicer predvidena globa od tri do dvajset tisoč evrov, za manjšega delodajalca (z največ deset zaposlenimi) pa od 1500 do osem tisoč evrov. Odgovorna oseba delodajalca, ki krši zakon o minimalni plači, je lahko kaznovana z globo od tisoč do dva tisoč evrov.
Za pojasnila smo zaprosili tudi Igorja Hafnarja, direktorja podjetja Iskra ISD, kjer so prav tako opozorili, da minimalna plača trenutno poleg osnovne plače zajema tudi različne dodatke – za izmensko delo, minulo delo, delovno uspešnost ... »V skupini Iskra ISD, v katero sodi tudi družba Iskra ISD – Plast, smo že v novembru 2014 sklenili dogovor s sindikatom. Dogovorili smo se, da delavec za opravljeno delo brez izmenskih dodatkov prejme najmanj minimalno plačo. Tak način upoštevanja minimalne plače Zakon o minimalni plači prinaša šele s 1. januarjem 2016,« so pojasnili v Iskri ISD. Kot so še dodali, dodatke izračunajo glede na višino osnovne plače, kot to določa kolektivna pogodba, vendar se prištevajo nad minimalno plačo. »Pri nas vsak delavec, ki dela polni delovni čas, za opravljeno delo prejme najmanj minimalno plačo, če pa dela v izmenah, pa prejme plačo, ki je višja od minimalne plače. Na to plačo se nato obračunajo še dodatki, ki smo jih že navedli,« so razložili. V skupini Iskra ISD imajo sicer tudi druge oblike nagrajevanja zaposlenih: od mesečnih stimulacij, nagrade delavec meseca do nagrade delavec leta in vsakoletne božičnice.