Čas (ne)strpnosti

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: GG Plus / petek, 11. december 2015 / 16:34

December je tisti mesec, ko se razne napetosti, ki so se nabrale med letom, počasi pomirijo in vsaj v dneh okrog božičnih in novoletnih praznikov tudi obmirujejo. Je čas večje strpnosti, če že ne enotnosti. Pred 25 leti smo šli 23. decembra 1990 na plebiscit in izkazali največjo enotnost v 20. stoletju, mogoče celo v vseh časih, kar jih pomni slovenska zgodovina. Plebiscitno vprašanje je bilo: »Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?« Odgovor je bil neverjeten: na volišča je prišlo 95 odstotkov vseh volivcev, kar 88,5 odstotkov pa nas je glasovalo za samostojno in neodvisno Slovenijo. Spomin na tisti december nas še zdaj navdaja s ponosom.

Letos bomo šli na referendum 20. decembra. To pot bo že vprašanje malo čudno: »Ali ste za to, da se uveljavi Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR-D), ki ga je sprejel Državni zbor na seji dne 3. marca 2015?« Če bi se državljan Republike Slovenije, ki je bil dolgo odsoten iz te države in ni spremljal dogajanj v njej, v teh dneh nenadoma pojavil doma in bi mu pokazali to vprašanje, sploh ne bi vedel, za kaj gre. Iz vprašanja to namreč sploh ni razvidno. To je pravniška latovščina. Se ne bi dalo vprašati na bolj ljudski način – glede na to, da je v tej državi (vsaj formalno) na oblasti ljudstvo in ne pravni formalisti.

V bistvu gre tudi to pot za zelo enostavno in jasno vprašanje. Najprej je v 3. členu navedenega zakona pisalo: »Zakonska zveza je z zakonom urejena življenjska skupnost moža in žene.« Po letošnji spremembi pa namesto »moža in žene« piše »dveh oseb«. Zaradi te spremembe so morali spremeniti tudi 21. člen, ki se zdaj glasi: »Zakonske zveze ne morejo skleniti med seboj sorodniki v ravni črti, ne brat s sestro, ne brat z bratom, ne sestra s sestro, polbrat s polsestro, polbrat s polbratom, polsestra s polsestro, ne stric z nečakinjo, ne stric z nečakom, ne teta z nečakom, ne teta z nečakinjo in tudi ne otroci bratov in sester, polbratov in polsester med seboj …« Včasih je, denimo, pisalo samo brat s sestro, zdaj pa je dodano še brat z bratom, sestra s sestro … In s tem se gotovo vsi strinjamo.

Razhajamo pa se ob vprašanju, ali sta lahko zakonca samo mož in žena ali tudi katerikoli dve osebi (razen sorodnikov v ravni črti). Čas referenduma je neugoden za tiste, ki »navijajo« za dve osebi. Glasovali bomo zadnjo nedeljo pred božičem, ki je največji praznik tradicionalne družine. Tiste, ki jo že od Svete družine naprej tvorijo mož, žena in otrok. Ne glede na to, da je bil Jožef le očim tistega otroka, njegov pravi oče pa Sveti Duh. V zakonski zvezi Jožefa in Marije je bila torej navzoča še tretja oseba, in ta je bil Bog sam. Sicer pa se o tem ne čutim poklicanega razpravljati in bom takoj odnehal. Raje se vprašam, kar je v moji pristojnosti: ali bi trije dobri možje, ki nas decembra obdarujejo, obdarovali le družino moža in žene ali tudi družine dveh oseb. Sveti Miklavž je velik tradicionalist in bi gotovo osrečil le prve. Tudi Božiček izhaja iz zahodne tradicije, a v zadnjih letih se je globaliziral in spajdašil z veletrgovci; za dobro maržo bi gotovo obdaroval tudi otroke istospolnih parov. Dedek Mraz pa sploh, saj je star boljševik. Med tistimi, ki bodo glasovali »za«, prevladujejo t. i. levičarji in modernisti …

Kakorkoli že: plebiscit ta reč ne bo, ne po teži vprašanja ne po udeležbi ne po izidu. Bo le še ena od manifestacij razločenosti naših duhov. Po referendumu pa se kljub temu zedinimo v praznovanju.