Pojasnjevanja namesto uživanja na plaži

Besedilo: Marko Jenšterle
Kategorija: GG Plus / torek, 8. december 2015 / 11:33

S Hildo Tovšak sem se nekoč celo srečal. Na začetku devetdesetih sem imel resno namero, da bi se vrnil v Buenos Aires. V argentinski prestolnici so ravno odpirali slovensko veleposlaništvo in menil sem, da bi me lahko tja poslali za kulturnega atašeja. Kolega Vlado Miheljak mi je dejal, da moram to pač dati vedeti širši okolici, saj se sami name ne bodo spomnili. Napisal sem obširen program kulturne dejavnosti v Argentini, v njem navedel svoje reference z vizijo dela in potem to začel pošiljati naokrog. Najprej tedanjemu zunanjemu ministru Dimitriju Ruplu, mentorju moje diplome, ki me je dal v evidenco, a je moral malo po tem zapustiti mesto zunanjega ministra, zamenjal pa ga je Lojze Peterle, s katerim sva se prav tako poznala. Tedaj me je k sebi poklicala Hilda Tovšak, vodja kadrovske službe na zunanjem ministrstvu, kasneje pa še Tomaž Kunstelj, šef Peterletovega kabineta. Kazalo je, da bi se moja želja res lahko uresničila, a se je nenadoma vse skupaj končalo. Ugotovili so namreč, da nisem v nobeni stranki, z mojo diplomacijo je bilo konec, v Buenos Aires pa so šli ljudje s pravimi strankarskimi izkaznicami.

Danes mi ni žal, da se je tako končalo. Za razliko od Hilde Tovšak, ki je nekoč tako visoko kotirala v krščanskodemokratskih vrstah in bila celo nominirana za Slovenko leta, je moje današnje življenje v primerjavi z njenim precej mirnejše. Nikomur nisem nič dolžan, pa tudi meni ljudje ničesar ne dolgujejo. Predvsem pa se mi ne smilijo ljudje, ko strmo padajo s svojih visokih položajev, saj se mi niso smilili niti tedaj, ko so se na te položaje vzpenjali. Hilda Tovšak je bila na začetku devetdesetih ena glavnih finančnih strokovnjakov v svoji stranki, nato pa jo je odneslo na področje, v katerem so se nekoč pretakale gore denarja. Gradbeništvo je bila desetletja zlata jama in v njej so njeni glavni akterji denar delili zelo po domače. Potem je v tej gospodarski panogi čez noč prišlo do krize, sistem se je podrl, na dan so začele prihajati informacije o netransparentni porabi sredstev, veliki akterji so se znašli za zapahi ali pa pod okriljem spretnih odvetnikov in zdravnikov, ki ugotavljajo, da so nezmožni stati pred sodniki.

Hilda Tovšak je bila leta 2013 pravnomočno obsojena na zaporno kazen, proti njej pa poteka še nekaj drugih sodnih postopkov. Zdaj je poskrbela za novo presenečenje. V zameno za milejšo kazen v aferi Hypo je s specializiranim državnim tožilstvom sklenila dogovor o priznanju krivde. To pomeni, da bo v tem procesu zdaj stopila na prostor za priče, v tej vlogi pa bo med drugim morala pojasniti tudi to, kam je izginil denar iz poslov med Hypo Alpe Adria Bank Slovenija in Vegradom. Po nekaterih informacijah naj bi ležal na čudovitem karibskem otoku Bonaire. Če v življenju Hilde Tovšak ne bi bilo pohlepa, bi se lahko danes z Bonairom ukvarjala čisto drugače. Lahko bi na njihovih čudovitih plažah pila koktajle in uživala v upokojitvi. Namesto tega mora zdaj pojasnjevati, ali je na njem še kaj slovenskega denarja.