Katero zeleno vidite? Transparent na demonstraciji proti podnebnim spremembam v New Yorku, 21. 9. 2014. / Foto: Wikipedija

Kapitalizem in podnebje

Kapitalizmu že od srede 19. stoletja (od Komunističnega manifesta naprej) prerokujejo, da bo propadel. Pa še ni. V začetku 21. stoletja ga morda bolj kot njegovi razredni nasprotniki ogrožajo podnebne spremembe …

O prihodnosti kapitalizma

Premnogi se čutijo poklicane razpravljati o prihodnosti kapitalizma kot osrednje družbenoekonomske ureditve tega sveta. Eden bolj poklicanih je gotovo Craig Calhoun, sociolog in direktor prestižne London school of economics and political science. Je tudi eden od avtorjev zbornika o teh rečeh. Njegova teza je, da kapitalizem bolj kot vse drugo ogrožajo podnebne spremembe. »V knjigi Ali ima kapitalizem prihodnost sem med soavtorji najbolj optimističen glede obstoja kapitalizma in najbolj pesimističen glede okolja. Skupaj z Michaelom Mannom pa sva tudi najbolj pesimistična glede vojne. Oba namreč meniva, da se bo kapitalizem nadaljeval in ne bo propadel, toda okoljske težave in konflikti lahko spremenijo svet brez propada kapitalizma. Če povem naravnost, nas lahko podnebne spremembe vse ubijejo, preden kapitalizem propade. Oblike podnebnih sprememb postajajo čedalje bolj ekstremne skozi poplave, orkane in podobno in navsezadnje tudi vplivajo na begunsko in humanitarno krizo, saj so na nekaterih območjih prav podnebne spremembe razlog za migracije. Vsi smo slišali za Darfur zaradi etničnega konflikta med sudanskimi oblastmi in ljudmi v Darfurju. Veliko je bilo govora o islamu, čeprav so na obeh straneh muslimani. Toda konflikt je bil povezan s svetovnim naftnim trgom, ker je Sudan odkril nafto, tako da je šlo tudi za konflikt zaradi virov. Potem so bili razlogi za konflikt tudi dolgoročne podnebne spremembe, saj so vodnjaki v Darfurju začeli presihati in s tem povzročali trpljenje tamkajšnjim prebivalcem. Povedati hočem, da grožnjo predstavlja medsebojna povezanost podnebnih sprememb in konfliktov zaradi virov. Če se jezera sušijo, potem postane voda omejen vir. Če narastejo temperature in talijo ledenike, potem narastejo oceani, ki poplavljajo otoke. Teh učinkov je čedalje več. Vzemimo za primer nafto, ki ni bila popolnoma nepomembna pri invaziji na Irak, pa tudi ni popolnoma nepomembna v bojevanju Islamske države. Večina Evropejcev Islamsko državo obravnava zgolj skozi islam, delno to drži, vendar gre tudi za nafto. Islamska država se lahko z Zahodom spopada, ker prodaja nafto na svetovnem trgu in s tem služi milijone, saj svet nafto potrebuje. Podobno je tudi s starinami. Vsi so zgroženi nad tem, kako Islamska država uničuje antične monumente, kar pripisujejo islamu. Vendar gre tu bolj za kapitalizem kot za islam, saj te zgodovinske antikvitete prodajajo zbirateljem. Tu gre sicer za nelegalni kapitalizem, saj se tako nafta kot tudi starine prodajajo nezakonito, vendar se prav s tem financira projekt Islamske države. Skratka, vsi smo na neki način s tem povezani. Podnebne spremembe, verski konflikti, konflikti zaradi virov so povezani drug z drugim in s kapitalizmom, čeprav nezakonitim. Tu vidim grožnjo. Podnebne spremembe, ko se zgodijo, te težave le še poglobijo … Vse te težave so medsebojno povezane in vsi smo povezani z njimi. Če to ignoriramo, ne moremo v celoti razumeti dogajanj.« To velja tudi za begunsko krizo. »Ta dokazuje, da države ne morejo izbirati, katere sestavne dele globalizacije si želijo. Ne morete se odločiti za globalne trge in odkloniti globalnih migracij. Globalizacija prihaja v paketu, in če želite imeti od nje koristi, morate v paketu vzeti tudi težave.« (Vir: MMC RTV SLO) – Se strinjate?

Kaj vse smo doživeli!

»Doživeli smo veličastne zvezdniške trenutke, nezaslišano smo obogateli in uživali v brezmejni ljubezenski svobodi, ki ji še ni grozila nobena zavratna bolezen. /.../ V enem samem življenju smo doživeli zadnje zdihljaje patriarhalnega reda, osvoboditev nravi in žensk, padec komunizma, zlom tretjega sveta in nazadnje še zaton Evrope, ki umira od zmagoslavja in slabe vesti.« To je odlomek iz knjige Pridni sinko (Modrijan), njen avtor je francoski pisatelj in filozof Pascal Bruckner; v času 31. Slovenskega knjižnega sejma je bil njegov posebni gost. Z njegovo izjavo se lahko strinjamo tisti, ki smo dejavno živeli že v drugi polovici prejšnjega stoletja.

Sprehod kot terapija

»Odraščala sem v predmestju Reykjavika. Živeli smo ob veliki stanovanjski stolpnici, od tam naprej pa sta bila samo mah in tundra. Veliko sem se sama sprehajala in pela na ves glas. Mislim, da to počne veliko Islandcev. Ne gremo v cerkev ali k psihoterapevtu, ampak na sprehod.« Tako islandska pevka in igralka Björk (1965), zaslovela s filmom Plesalka v temi (2000). – Po mojem dejavnem prepričanju je sprehod najboljša terapija pred tegobami tega sveta tudi za nas.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / ponedeljek, 24. julij 2023 / 11:37

Brez vrstnega reda

Mirjana Ime sodi na začetek. Spominjam se, da sva ležala na razgretem betonu ob bazenu na kopališču. Čez glave sva se držala za iztegnjene roke.

Objavljeno na isti dan


Jezersko / torek, 1. julij 2008 / 07:00

Slap Čedca se podira

Skalno pobočje slapa Čedca v Makekovi Kočni nad Jezerskim, ki velja za najvišji slap v Sloveniji, se je že maja začelo podirati, junija pa sta dva večja skalna podora povsem spremenila širše območje.

Mularija / torek, 1. julij 2008 / 07:00

Otroška peresa

Počitnice v ZDA Med počitnicami smo se z družino odpravili v Združene države Amerike. Tega potovanja sem se zelo veselil. To je bil namreč tudi m...

Prosti čas / torek, 1. julij 2008 / 07:00

PIKAsto na Tv Pika (2. julij, ob 22.15)

Zdravstveni turizem ima vsak dan večje razsežnosti. Nekatere naše turistične agencije se ukvarjajo tudi z zobozdravstvenim turizmom. Tako se lahko odločite denimo za izlet v eno izmed držav južne...

Prosti čas / torek, 1. julij 2008 / 07:00

Polnočni klub bo julija gostoval v Laškem

Petkovi večerni klepeti v Polnočnem klubu bodo tudi letošnje poletje potekali v različnih slovenskih krajih.

Prosti čas / torek, 1. julij 2008 / 07:00

Vaja zbora in Igra s pari

V nedeljo bo Uredništvo domačih filmov in nadaljevank Televizije Slovenija začelo snemati kar dva nova filma - Vaja zbora in Igra s pari. Prvi nastaja po scenariju in v režijiVinka Möderndorferja, dru...