Kačasta in stebrasta smreka

Gozdar Martin Umek je v revirju Nemilje odkril gozdna posebneža - v bližini Jamnika kačasto smreko, v Zgornji Besnici pa še stebrasto.

Kranj – Ko je Martin Umek iz Škofje Loke, od 1. junija dalje tudi vodja kranjske krajevne enote zavoda za gozdove, pred leti nastopil službo kot revirni gozdar na Gorenjskem, je začel spoznavati tudi ljudi, teren in gozdove. Pri svojem delu je v revirju Nemilje opazil dva gozdna posebneža - kačasto in stebrasto smreko.

Kot pojasnjuje, je kačasta smreka redka mutacija navadne smreke in ima dolge, vijugaste veje, ki rastejo nepravilno v vse smeri. Po znanih podatkih naj bi jih doslej v Sloveniji odkrili sedem, ta, ki raste na parceli lastnice Ljudmile Lotrič z Lancovega v bližini Jamnika ob cesti Dražgoše–Kropa, naj bi bila osma in prva na Gorenjskem. Raste na 830 metrih nadmorske višine na robu zaraščajočega pašnika in je visoka približno sedem metrov in stara od dvajset do trideset let. Tovrstne smreke so zaradi redkosti in posebnosti zavarovane kot naravne vrednote, pri jamniški so že postavili informacijsko tablo (izdelal jo je mojster Tone Bešter), ki sprehajalce in druge opozarja na zanimivost.

Še redkejša kot kačasta je stebrasta smreka, ugotavlja Martin Umek in poudarja, da gre tudi v tem primeru za redko mutacijo oz. naravno posebnost, o kateri je zelo malo podatkov. Po doslej znanih podatkih naj bi bile v Sloveniji tri takšne smreke, vse so zavarovane kot naravni ali kot dendrološki spomenik, ta, ki jo je odkril Martin Umek, naj bi bila četrta in ima obliko ciprese. Raste v gozdu Marka Mohoriča južno od Zgornje Besnice, visoka je približno dvajset metrov in ima v prsni višini premer 24 centimetrov.

Gozdar Martin Umek priznava, da je šel že nekajkrat mimo obeh drevesnih posebnežev, preden ju je opazil. »Da opazimo takšna drevesa, je treba imeti ostro oko in bistre misli. Na žalost se zadnja leta vse preveč ukvarjamo z drugimi »pomembnimi« zadevami, predvsem z birokracijo, ki nas oddaljuje od bistva našega poklica,« dodaja Martin.