Konec sanjske veslaške poti

Luka Špik je pri šestintridesetih letih sporočil, da zaključuje veslaško kariero: »S polno knjigo zgodb, ki še ni napisana, in izkušenj se poslavljam od športa, ki mi je dal veliko.«

Bled – Luka Špik, eden najboljših slovenskih veslačev vseh časov, je v četrtek na Bledu sporočil novico, da zaključuje svojo bogato športno pot. Veslač iz Lipnice pri Kropi, član Veslaškega kluba Bled, je v svoji karieri osvojil komplet olimpijskih medalj in bil trikrat svetovni prvak. Poleg tega ima še veliko medalj iz mlajših kategorij. Del slovenskih veslaških reprezentanc je bil polni dve desetletji in je eden najuspešnejših slovenskih športnikov vseh časov. Po tekmovalni sezoni 2014, v kateri je skušal okrepiti četverca, si je vzel leto tekmovalnega premora. Preživel ga je v Londonu in se odločil, da tekmovalnemu veslanju pomaha v slovo.

Informans, na katerem je oznanil novico, je bil inovativen in spektakularen. Dogodek je bil pod taktirko režiserja Matjaža Bergerja ter ob povezovalcih igralcu Pavletu Ravnohribu in radijskem napovedovalcu Juretu Longyki, ki sta povzela njegovo športno pot. Nato je po bučnem aplavzu spregovoril tudi sam. »V manifestu je bilo s strani Pavleta Ravnohriba ubesedeno že večino informacij, ki bi jih želel povedati. Lahko ste slišali in tudi začutili mojo športno pot, morda dobili kakšno solzico v oči, tako kot jaz. Po ljudskem prepričanju naj bi se vrhunski športnik poslovil na vrhuncu, da spomin nanj in njegove vrhunske rezultate ne bi nikoli zbledel. Razmišljal sem, kdaj sprejeti to odločitev. Pustil sem ji zoreti. Prišla je pred olimpijskimi igrami 2016 in je dokončna. Zanimivo je, da sem začel po olimpijskih igrah leta 1992. Nimam nikakršnih obžalovanj in neizpolnjenih ciljev. S polno knjigo zgodb, ki še ni napisana, in izkušenj se poslavljam od športa, ki mi je dal veliko.«

Poudaril je, da pot do uspeha ni bila delo le enega posameznika. »Ne bi bilo vseh nasmehov na zmagovalnem odru brez brezpogojne podpore in ljubezni staršev, ponovnih in novih uspehov brez moje deklice Polone, tu so nesebični komentarji in podpora s strani brata Jana. Spoznanje, da brez dela ni jela, mi je dostavil Iztok Čop na najini prvi regati v dvojnem dvojcu na Bledu. Med tekmo sem mu potožil, da ne morem, ker me bolijo noge, on pa je le odvrnil, da če lahko jamram, lahko tudi veslam. To me je pripeljalo na Olimp. Veliko vas je, ki ste bili kakorkoli prisotni pri moji sanjski veslaški poti,« je našteval. Pozabil ni niti navijačev in seveda mentorja in trenerja Miloša Janše. Slednji je spregovoril nekaj besed tudi o Špikovih začetkih: »Zelo dobro se spomnim njegovega začetka. Bilo je po olimpijskih igrah v Barceloni. Luka je bil vsaj v prvih fazah primer neverjetno hitrega napredovanja. S športnega vidika je bil dejansko fenomen. Po enem letu veslanja je že začel premagovati starejše veslače.« Špik se zaveda, da bo veslanje pogrešal, najbolj, kot pravi, treninge, ki so bili velikokrat tudi zabavni. »Ko smo šli teč v snegu, smo našli 'banjo'. Seveda smo se spustili. Ovinek je bil preoster, smreka je bila preblizu, zaletel sem se vanjo in si potrgal vezi,« je Špik pojasnil eno od dogodivščin, ki je bila tudi boleča.

Ostalo mu bo veliko spominov. Od vrhunskega športa se je tako poslovil še eden velikih slovenskih športnikov, za katere smo držali pesti. Ostaja v Londonu, vstopa v fitnes industrijo in išče poslovnega partnerja. Kot pravi, pa se bo še vedno rad vračal v Slovenijo.