Rodno Makedonijo nosijo v srcu

Besedilo: Urša Peternel
Kategorija: GG Plus / sobota, 21. november 2015 / 13:31

»Makedonci smo takšni ljudje, da vsakogar hitro sprejmemo. Po eni uri je že naš!« na vprašanje, kaj je značilno za makedonski značaj, odgovarja Borče Lazov, Makedonec, ki že skoraj trideset let živi na Jesenicah. Je Makedonec in Slovenec hkrati, Slovenija je njegov dom, Makedonija pa njegova rodna dežela, kamor se rad vrača.

Borče Lazov je v Slovenijo prišel leta 1986 kot mlad, triindvajsetletni fant, s trebuhom za kruhom. To so bili časi, ko so v jeseniški Železarni vsak torek in četrtek sprejemali nove delavce. »Prišel si v Kadrovsko in so te vprašali, kakšno izobrazbo imaš in kaj znaš delati. Pa so te vzeli ...« Kot strojni tehnik je Borče hitro dobil delo in poceni stanovanje v samskem domu. Kot se spominja, sta bila v sobi dva, imela sta kopalnico in skupno kuhinjo, bivanje pa je bilo zelo poceni, ob 12 milijonih takratnih dinarjev je najemnina znašala borih 800 tisočakov. Borče je na Jesenicah kmalu spoznal svojo bodočo ženo, prav tako Makedonko, ki pa je s starši na Jesenice prišla še kot dojenčica. Preselila sta se v tastovo hišo, dobila hčerko Sanjo in sina Damjana in na neki način postala – Slovenca. Kljub temu pa so v družini ohranili makedonski jezik in kulturo. »Doma govorimo makedonsko, otroka tudi vesta, da sta Makedonca, od majhnih nog hodita tudi k folklori. Žena, ki je dobra kuharica, tudi večkrat skuha makedonske jedi, kot recimo tavče gravče, zelnik, banico ... V Makedoniji imam še 'majko' in jo obiščemo enkrat, dvakrat na leto. Navadili smo se na to življenje tu in Makedonije ne pogrešam več tako močno. Gremo radi dol, a teden, dva je dovolj, to ni več isto ... Ljudje v Makedoniji tudi živijo težje kot mi v Sloveniji.« Makedonci še prihajajo v Slovenijo, a zadnja leta manj, saj tudi tu ni dela. Večinoma dobijo delo v proizvodnji, a za zelo nizko plačo, tudi za samo tri, tri evre in pol na uro ...

Bogato družabno življenje v zaklonišču

Večina Makedoncev v Sloveniji ohranja svojo kulturo in identiteto v društvih. Tudi pri Borčetu ni nič drugače; celo več, že več kot deset let vodi jeseniško makedonsko društvo MKD Ilinden. Društvo je bilo ustanovljeno leta 1993, v njem pa ohranjajo makedonsko kulturno tradicijo, folkloro, glasbo in pesmi, praznovanja, ne nazadnje pa tudi jezik in pisavo – cirilico. Kot pravi Borče, imajo v društvu med štiristo in petsto članov, na Jesenicah pa so Makedonci tretja največja tuja narodnost, za Bošnjaki in Srbi. Na Gorenjskem sicer največja makedonska skupnost živi v Kranju. Jeseniško makedonsko društvo ima ime po prazniku ilinden, ki ga obeležujejo 2. avgusta, simbol društva pa je štiriperesna deteljica, ki simbolizira srečo.

Zanimivo je, da ima društvo svoje prostore globoko pod zemljo, v zakloniščih pod eno od jeseniških stolpnic v Centru II. In tam spodaj Makedonci razvijajo bogato kulturno in družabno življenje: v zaklonišču potekajo vaje folklornih skupin, pri čemer so posebej ponosni, da je njihovim mladincem uspelo pridobiti državni status, med mladimi folkloristi pa so celo otroci iz Kranja in celo Ljubljane. V prostorih društva moški igrajo karte, posebno igro, imenovano žandar, dejavni so tudi v nogometu, pred leti so tako igrali celo v gorenjski ligi. Ženske večkrat spečejo kakšno makedonsko dobroto, s katerimi se vselej predstavljajo tudi na jeseniški Multikultinariki. Kot pravi Borče, je pred leti na Jesenicah delovala celo makedonska šola, in sicer na Osnovni šoli Koroška Bela, ki jo je v najboljših časih obiskovalo kar okrog štirideset otrok, ki jih je o makedonskem jeziku in kulturi poučeval makedonski učitelj.

Borče pravi, da je pomen društva tudi v tem, da na ta način, z druženjem, Makedonci, ki živijo v Sloveniji, ohranjajo makedonski jezik. »Če ne bi bilo društva, ne vem, če bi še govoril makedonsko,« pravi. Ponosen in vesel pa je, da njegova otroka Sanja in Damjan ohranjata svojo makedonsko identiteto in sta dejavna v društvu, Damjan celo vodi mlade folkloriste, ki nastopajo tudi v tujini. »Vesta, da sta Makedonca, odlično govorita makedonsko, rada gresta v Makedonijo, izbira življenjskih partnerjev pa bo njuna odločitev – ali bosta izbrala Makedonca ali Slovenca,« še pravi Borče.