Od leve: župan Borut Sajovic, predsednik Krajevne skupnosti Leše Sebastijan Ive in Lili Papler, zapisnikarica na srečanju

Sadili bodo stare sorte sadja

V Lešah so imeli uvodno srečanje vseh zainteresiranih za sajenje in gojenje starih sort sadja.

Leše pri Tržiču – Idejo za sajenje starih sort sadja je dal tržiški župan Borut Sajovic, podprli sta jo Krajevna skupnost Leše in skupina Leske, ki deluje v kraju. »Oživili bi bogato dediščino naših starih staršev. Na Leše sem pomislil zato, ker so bile od nekdaj sadjarski okoliš, zato smo povabili vse krajane, ki ste pripravljeni še letos skopati jamo. Smo, kar jemo in zase lahko pridelamo marsikaj dobrega, okusnega,« je zbrane v dvorani gasilskega doma v Lešah v nedeljo dopoldne nagovoril Borut Sajovic. Občina je pripravljena sofinancirati primerno število sadnih sadik (jablane, hruške, nešplje, slive ...), župan je povedal, da kvalitetna sadika z mrežo stane deset evrov, od tega bi občina sofinancirala šest evrov za sadiko, Krajevna skupnost Leše še dodatna dva evra.

Maja Zakotnik iz Drevesnice Zakotnik je strokovno predstavila, kaj je treba vedeti že pred nakupom oziroma sajenjem sadnega drevja; od tega, kako je treba zagotoviti prostor, ki bo namenjen drevesu z želeno višino, do tega, katero vrsto oziroma sorto bi imeli in kako pravilno posaditi sadiko. Za pokušino je bilo na srečanju na voljo veliko sort jabolk, med odpornimi sortami npr. goldrush, ecolette, produkta, topaz ... Tatjana Zupan, vodja sadovnjaka Resje, je poudarila, da bi bilo takšnih izobraževalnih srečanj lahko še več in da z novimi zasaditvami pomembno prispevamo h kulturni krajini. Omenila je še staro slovensko sorto jablane majda, ki je odporna sorta, sadež je odličen tudi za sušenje, ker ne porjavi. Ideja Metke Kokalj iz skupine Leske in Irme Lipovec, rojene v Lešah, je bila še, da bi ob vstopu v vas Leše nasadili nekaj sadnih dreves kot skupni projekt samooskrbe vasi. Srečanja so se udeležili tudi čebelarji, ker, kot je dejal čebelar Vinko Perne, se čebelarji in sadjarji dopolnjujejo, županovi ideji pa se pridružujejo in bodo še letos posadili jablano ali hruško.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / sreda, 21. marec 2012 / 07:00

Gorenjske mesnine - tudi za Ptuj

Čeprav gorenjske kmetije bolj malo sodelujejo z mesnimi izdelki na državni razstavi Dobrote slovenskih kmetij, je nedavno ocenjevanje v Crngrobu pokazalo, da tudi na Gorenjskem znajo narediti dobre me...

Objavljeno na isti dan


Kronika / torek, 18. september 2018 / 19:54

Sistem se splača še razvijati

»Lahko ocenimo, da se je sistem prvih posredovalcev pokazal kot uspešen in se ga splača razvijati še naprej,« je ocenila zdravnica Zala Dragonja, vodja projekta prvih posredovalcev na območju Zdravstv...

Gorenjska / torek, 18. september 2018 / 19:53

Kdo bi bili župani v gorenjskih mestih

Kdo bodo kandidati za župane v večjih gorenjskih občinah? V nekaterih strankah in listah kandidature še tehtajo.

Kronika / torek, 18. september 2018 / 19:48

Po Štajerski vardi še Kranjska vahta?

Policija poziva avtorja objav na Facebook strani Kranjska vahta, da se ji javi.

Kultura / torek, 18. september 2018 / 10:11

Zmagovalka, ne »luzerka«

Najboljši celovečerec festivala je film Ne bom več luzerka scenaristke in režiserke Urše Menart. Štiri vesne ustvarjalcem Mazzinijevega filma Izbrisana.

Gospodarstvo / torek, 18. september 2018 / 10:00

Zaradi toče ostali brez pridelka

V petek malo po šesti zvečer je klestila kot oreh debela toča, ki je pridivjala iz smeri Begunj in je v tržiški občini v pasu od Zvirč mimo Križev in Žiganje vasi povzročila gromozansko škodo sedmim p...