Ekološko z juga Gorenjske

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / petek, 6. november 2015 / 00:00

Na Domačiji Pr' Blaževc v Izgorjah pri Žireh so uredili 2,5 hektarja velik ekološki sadovnjak, v katerem raste šest tisoč dreves jablan odpornih sort.

Izgorje – Domačija Pr' Blaževc v Izgorjah pri Žireh je na lepi lokaciji, na 650 metrih nadmorske višine, na skrajnem jugu Gorenjske, na stičišču treh občin – žirovske, idrijske in logaške – in s podnebjem, ki je značilno za notranjske planote, to je z zgodnjimi pozebami in poznimi slanami. »To je stara kmetija, zapisi o njej segajo v 15. stoletje. Od vseh gospodarjev, ki so se odtlej do danes zvrstili na kmetiji, so bili samo trije moški, sicer so gospodarile ženske. Kmetija v 20. stoletju ni prosperirala, očitno je čakala mene,« pove Germana Pivk, ki je kmetijo leta 2010 kupila od sestrične in jo letos že prepustila hčerki Klavdiji. Ženska tradicija gospodaric se bo torej nadaljevala.

Ko je Germana postala lastnica in je skupaj z možem Mirom prevzela zapuščeno kmetijo, na kateri so se nekdaj že po tradiciji ukvarjali z živinorejo, je razmišljala o tem, v kaj bi usmerila kmetijo. Po naključju se je v tistem času kot lokalna kmetijska svetovalka, zaposlena v Kmetijsko gozdarskem zavodu Kranj, mudila v Italiji, in videla, kako v podobnih razmerah, kot so na skrajnem jugu Gorenjske, dobro uspeva sadno drevje. Takrat je padla odločitev za sadjarstvo – natančneje za ekološko sadjarstvo. Na kmetiji, ki sicer obsega deset hektarjev kmetijskih zemljišč in trideset hektarjev gozda, so tudi formalno prešli iz konvencionalnega v ekološko kmetovanje in leta 2010 posadili tri tisoč dreves novih odpornih sort jablan, največ sorte topaz, ostale pa sorte rubinola, opal in luna. Celotni nasad so pred točo zaščitili z mrežo in nabavili še nekaj mehanizacije za delo v sadovnjaku in tudi v gozdu. Lani so posadili še tri tisoč dreves, dodali novo sorto merkur in tako kot že prejšnji nasad tudi tega zavarovali s protitočno mrežo. Celotni nasad zdaj obsega šest tisoč dreves petih različnih odpornih sort jablan na površini 2,5 hektarja. »Strokovna in laična javnost je bila na začetku skeptična, ali bo takšen nasad pri nas uspeval. Dosedanje izkušnje kažejo, da so lega, zemlja in klimatski pogoji primerni za pridelovanje sadja. Sadje nam je še vsako leto dobro obrodilo, letos je bila letina še posebej dobra,« pravi Germana, ki ob tem opozori na dve oteževalni okoliščini. Prva je ta, da je tu večja možnost za sneg že v pozni jeseni ali v zgodnji pomladi. Drug problem izvira iz naravne lege: ker je nasad nekoliko v strmini, je v mokrem težavno obdelovanje s stroji.

Sadjarstvo je strokovno zahtevna dejavnost, ekološko še posebej. »Veliko je ročnega dela, za zaščito pred boleznimi in škodljivci je možno uporabljati le dovoljena sredstva, pri tem pa je zelo pomembno, da ukrepamo pravočasno,« pove Germana in doda, da so mreže dobra zaščita pred točo in deloma tudi pred sončnimi žarki, medtem ko so se jih ptice že navadile in najdejo pot do sadja.

Na kmetiji so na mestu starega kozolca v zadnjem letu deloma tudi s pomočjo evropskih sredstev zgradili novo gospodarsko poslopje, spodaj je garaža za kmetijske stroje in priključke, zgoraj je skladišče za sadje, načrtujejo pa še ureditev hladilnice. Odprtje novega objekta so obeležili z razstavo starih in novih odpornih sort jablan in z druženjem, na katero so povabili vse, ki so jim pomagali pri investiciji.

»Na kmetiji smo fizične, finančne in moralne moči združile tri generacije: moja starša, midva z možem in hčerka z družino,« našteva Germana in se ob tem »dotakne« tudi prihodnosti: »Za širitev sadovnjaka je dovolj prostora, a odločitev o tem prepuščam »tamladim«. Hišo, v kateri nihče stalno ne živi, bi radi vsaj toliko uredili, da bi lahko v njej sprejeli obiskovalce.« Ob delu v sadovnjaku imajo na kmetiji predvsem zadnje leto tudi veliko dela v gozdu. Lanski žled jim je poškodoval okrog tisoč kubičnih metrov drevja, z deli se že približujejo h koncu, v iglaste gozdove se jim je razširil tudi lubadar.