Program in programerji

V naše kinodvorane je prišel težko pričakovani film, ki prikazuje največjo športno prevaro vseh časov.

Uganili ste, to je film o Lanceu Armstrongu, ki je posnet po knjigi z naslovom Sedem smrtnih grehov irskega novinarja Davida Walsha, človeka, ki je razkrinkal sedemkratnega zmagovalca Dirke po Franciji.

Zanimanja za film med gledalci očitno ni, saj nas je v dvorani Koloseja De Luxe v Kranju sedelo le devet. Si lahko predstavljam, koliko bi nas sedelo tam, če bi film posneli v Armstrongovih »rumenih« časih oziroma leta 1999, ko je po zmagi nad rakom prišel na Dirko po Franciji, sloviti Tour de France, in – reci in piši – zmagal! To je potem ponovil še šestkrat zapovrstjo.

Ameriška protidopinška ag­e­ncija (USADA) je za Armstronga in njegovo ekipo US Postal dokazala, da sta razvila najbolj sofisticiran, profesionalen in uspešen dopinški program, ki smo ga do zdaj videli v športu. In to je burilo domišljijo vseh nas, ki se ukvarjamo s športom. Kako so to počeli in kako to, da so to lahko počeli celih deset let. Film je dober, vendar je daleč od tega, da bi nam prikazal nekaj, česar še nismo videli ali celo niti slišali. Film na najbolj enostaven način prikazuje skupino oziroma »bando« ljudi, ki si do zmage pomagajo na nedovoljen način in se pri tem sploh ne počutijo nič kaj krive. Zakaj? Ker to počnejo vsi, ki hočejo zmagati. Še huje. Ker to počnejo vsi, ki pridejo na Tour de France. Zanimivo je bilo gledati, ker smo o vsem tem brali nešteto zgodbic. Zdaj smo to videli v gibljivih slikah. Videli smo to, o čemer vsi govorijo, a nihče še ni videl, razen tistih seveda, ki so temu najbližje, a oni nikoli ničesar ne povejo. Film ne prikazuje najbolj sofisticiranega, naprednega dopinga, ampak prikazuje padec omerte, zavezanosti molka v športu. Če ste mislili, da ta mafijski zakon obstaja samo med tistimi, ki vihtijo puške, pištole, nože ... se motite. Ta zakon obstaja tudi med tistimi, ki vihtijo športne rekvizite. In z Armstrongom, s kolesarji, ki niso mogli biti tiho, je omerta padla. Padla je tako globoko, da smo ravno v kolesarstvu razkrili največjo športno goljufijo. Doping je kriv. Ne, človek je kriv. Ne, športnik je kriv. Tekmovanja so ustvarila doping, enako kot so davki ustvarili prevare. Ni ga človeka med nami, ki ni še nikoli prevaral davkarije, tako kot ga ni vrhunskega športnika, ki si ne bi vsaj nekajkrat pomagal tako, kot bi si ne smel. In spet – kolesarji pravijo, da se dopingirajo zaradi težkih dirk in treningov, spet drugi pravijo, da so dirke in treningi težki ravno zato, ker se dopingirajo. Film ni prikazal tistega, kar sem pričakoval. Prikazal pa je dejstvo, da je Lance Armstrong naredil za ljudi več dobrega s svojo organizacijo Livestrong kot slabega s svojim goljufanjem. In če se zavemo, da so življenja ljudi pomembnejša kot vsako športno tekmovanje?

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Splošno / / 06:00

Prek Bioenergetike vsaj 25 zaposlitev

Unitech bo del proizvodnje preselil v Todraž. V proračunu dodatnih 246.000 evrov iz državnega proračuna. Razmislek o frekvenci odvoza ostanka odpadkov.

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / petek, 20. junij 2008 / 07:00

Varno in zdravo na soncu

Zmerno sončenje ugodno vpliva na zdravje ljudi, nevarno pa je prekomerno izpostavljanje sončnim žarkom. Poleg senčne lege, ustrezne obleke, pokrival in očal so varovalni pripravki za sončenje najpomem...

Gorenjska / petek, 20. junij 2008 / 07:00

Hrustljavo, zdravo, tudi pikantno

Solate pri žaru ne smejo manjkati

Gorenjska / petek, 20. junij 2008 / 07:00

Francoza spet v napadu

Citroën Berlingo in Peugeot Partner bosta spet agresivno nastopila v razredu križancev med osebnimi avtomobili in lahkimi dostavniki.

Gorenjska / petek, 20. junij 2008 / 07:00

Premišljeno z zdravili

Zdravila sodijo med nevarne odpadke, zato jih po uporabi ali preteku roka uporabnosti nikar ne mečite v smeti ali v straniščno školjko. Komunalna podjetja imajo zbiralne akcije nevarnih odpadkov, na v...

Gorenjska / petek, 20. junij 2008 / 07:00

Hudičev sadež na prestolu svetovne prehrane

Kdaj smo se na Slovenskem prvič srečali s krompirjem, ni povsem jasno, domneva pa se, da v tridesetih letih 18. stoletja. Dobra tri desetletja kasneje, natančneje 16. maja 1767, je Marija Terezija pod...