Foto: Gorazd Kavčič

O dr. Francetu Bučarju so povedali

Milan Kučan: »Bil je velik človek, dostikrat nerazum­ljen, vendar zvest samemu sebi. Zasluži vse spoštovanje in meni je bilo v čast sodelovati z njim. Dalj časa, ko sva sodelovala, bolje sva se spoznala in zato sva lažje usklajevala stališča, ki niso bila enaka. Ampak, kakor je on znal braniti svoja stališča, je znal tudi poslušati. To je redkost v politiki in danes je skoraj ni.«

Ivan Oman: »Da, velik mož je bil. Temu nimam kaj dodati.«

Tine Hribar: »Midva imava skupno usodo od leta 1975 naprej, ko naju je partija vrgla iz fakultet. Potem smo se dobili pri Novi reviji in začeli intenzivno sodelovati. Tudi pri 57. številki, ko smo bili v postopku pred zveznim javnim tožilcem, vendar se je takratna slovenska politika vključno z Milanom Kučanom in z javnim tožilcem Pavletom Carom dobro držala in nas ni dala pred sodišče, kot je zahtevala zvezna oblast. Tega smo se zavedali. Imeli smo različna stališča, vendar med nami ni bilo take sovražnosti, kot je med sedanjimi političnimi velikaši. Ker je imel Bučar že v partizanih dosti tako imenovanih vojvod, tega tudi v Demosu ni dopuščal in je prišel zato z marsikom v konflikt. Spoštoval sem ga in nanj imam lepe spomine.«

Spomenka Hribar: »Bil je človek topline, čeprav na zunaj ni kazal tega. Znal je biti oster. Predvsem pa je bil velik intelektualec. Ni bil zaljubljen v svoj prav, v svoje krščanstvo, ampak je videl naprej in nazaj, levo in de­sno. Zapustil nam je etično držo, domoljubje in širino. Vedel je, kaj je država, saj jo je sam gradil. Bil je državnik in politik, in ne politikant, česar imamo sedaj v izobilju.«

Pater dr. Edvard Kovač: »Naš profesor France, kot smo ga klicali prijatelji, je bil pravičen do resnice, pravičen do svojega naroda, pravičen do svojih dragih in pravičen do vsakogar, ki je zahteval pravico za vsakega človeka. In za to svojo pravičnost, ki je spominjala na izraelske preroke, je moral trpeti in marsikaj prestati. Ko je bilo potrebno, je znal reči tako kot prvi krščanski pričevalci pred sodniki: kristjan sem!«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gorenjska / četrtek, 16. maj 2013 / 10:46

Voda je že po zakonu javno dobro

Evropska direktiva o koncesijah, ki naj bi bila sprejeta letos, bi lahko vodila v privatizacijo vodnih virov. Nekatere občine tudi v svoje odloke vpisale, da je voda javno dobro.

Objavljeno na isti dan


Splošno / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Obletnica reševanja s helikopterjem

Emil Herlec je bil kot plezalec in reševalec tesno povezan z gorami. Je soustanovitelj Gorske reševalne službe Postaje Kranj in začetnik helikopterskega reševanja.

Kranj / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Plešejo že skoraj 30 let

Folklorna skupina Iskraemeco je s folklornim večerom predstavila plese, ki so se jih naučili v enem letu. Obenem se že pripravljajo na 30. obletnico delovanja skupine, ki jo bodo praznovali prihodnje...

Splošno / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Ljudi bi radi pripravili do druženja

Poleg parkiranja krajane v KS bratov Smuk najbolj jezi kos neurejenega zasebnega zemljišča med pošto in bloki, ki je v slabem vremenu ena sama velika luža.

Kranj / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Cenijo njihovo delo

V krajevni skupnosti bratov Smuk od leta 2003 podeljujejo priznanja zaslužnim krajanom. Nazadnje nagradili Osnovno šolo Matije Čopa.

Splošno / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Več zelenic in otroških igrišč

V anketi smo prebivalce Krajevne skupnosti Bratov Smuk v Kranju spraševali, kaj najbolj pogrešajo v domačem okolju krajevne skupnosti. Kar 51 odstotkov vprašanih želi več zelenic, 17 odstotkov an...