Jožef Pogačnik – spoštovani predsednik prve slovenske vlade

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (19)

Slovenci smo imeli le malo tako spoštovanih ljudi, kot je bil predsednik prve slovenske vlade, vitez Jožef Pogačnik. Nekako logično je bilo, da so ga imenovali, ko mu je med drugim kljub prevratniškim priložnostim uspelo obdržati mir in red v Sloveniji pred izgredi polkov razdrobljene avstro-ogrske armade, ki so se vračali s soške fronte. Ob izbruhu vojne z Italijo je namreč v sporazumu z generalnim štabom Avstro-Ogrske stopil na čelo formacij kranjskih mladostrelcev, ki naj bi branili Kranjsko, če bi soška fronta ne vzdržala. Ker do tega ni prišlo, je postal to zametek slovenske vojske pod njegovim poveljstvom, ko je »krvavela hči planin«.

Jožef Pogačnik se je rodil 19. oktobra 1866 v Podnartu posestniku Jožefu Pogačniku in Julijani, rojeni Mali, iz Podvina. Ker so mu starši zgodaj umrli, je njihovo posestvo upravljal stric Janez Pogačnik, ki je imel v Podnartu znano delavnico stolpnih ur. Ta je dal Jožefa študirat. Pravniške študije je končal na univerzi v Gradcu, kjer je bil tudi član akademskega društva Triglav. Leta 1887 je prevzel očetovo posestvo ter se čez leto dni poročil z Gabrijelo Jeglič, pa rodu iz Podbrezij, sestro poznejšega višjega državnega pravdnika dr. Andreja Jegliča.

Leta 1897 je prvič kandidiral na volitvah v državni zbor na programu novoustanovljene katoliške stranke in zmagal v občinah kamniškega okraja. Leta 1901 so ga izvolile občine radovljiškega okraja za poslanca v kranjski deželni zbor. Oba mandata je imel brez presledka do zloma Avstrije. Na Dunaju si je pridobil velik ugled in priljubljenost v parlamentarnih krogih, a tudi velik vpliv pri avstrijskih ministrstvih. Decembra 1908 je bil izvoljen za podpredsednika državnega zbora.

Ob zlomu Avstro-Ogrske je Narodni svet za Slovenijo v Ljubljani 31. 10. 1918 osnoval Narodno vlado za Slovenijo s Pogačnikom kot predsednikom. Po jugoslovanski združitvi so ga imenovali za poslanika Kraljevine SHS pri vladi avstrijske republike na Dunaju. Kasneje je bil izredno uspešen pri vodenju in sodelovanju v slovenskih gospodarskih družbah.

Zanimivi Gorenjci tedna iz dežele Kranjske:

V Podnartu se je 19. 10. 1921 rodil pesnik, dramatik in pripovednik Jože Lovrenčič. Med 2. svetovno vojno se je pridružil jugoslovanski vojski. Bil je v italijanskih taboriščih in se je izselil v Argentino.

V Čirčah pri Kranju se je 20. 10. 1812 rodil živinozdravnik Simon Strupi. Njegova monografija je prva celovita in znanstvena obravnava bolezni domačih živali na Slovenskem.

V Železnikih se je 20. 10. 1846 rodil šolnik Luka Lavtar. Pripravil je več učbenikov matematike. Zavzemal se je za postopno seznanjanje učencev z računskimi operacijami.

Na Suhi pri Škofji Loki se je 20. 10. 1868 rodil politik, misijonar in časnikar Janez Kalan. Leta 1903 je ustanovil protialkoholno zvezo Sveta vojska. Misijonaril je med slovenskimi izseljenci.

V Žabnici se je 21. 10. 1757 rodil mislec in književnik Martin Kuralt. Zaradi simpatij do francoske revolucije in Napoleona je bil leta 1809 interniran in nato pod nadzorom.

Na Bledu se je 21. 10. 1895 rodila kiparka Karla Bulovec Mrak. Med njenimi najbolj znanimi deli sta osnutek spomenika Ivanu Cankarju na Vrhniki in model A. M. Slomška v Mariboru.