Bogata geološka preteklost Šentanske doline

Besedilo: Samo Lesjak
Kategorija: Zanimivosti / ponedeljek, 4. junij 2012 / 06:00

Tržič – V Galeriji Atrij sta Prirodoslovni muzej Slovenije in Tržiški muzej pripravila razstavo z naslovom Geološke značilnosti Šentanske doline. Avtorji razstave so Miha Jeršek, Matija Križnar in Aljaž Pogačnik, ob odprtju pa so si številni obiskovalci lahko ogledali tudi dokumentarni film o Šentanskem rudniku avtorjev Adrijane Novak in Davorina Preisingerja, sicer vodje jamarskega društva in odličnega poznavalca rudnikov.

Šentanska dolina je dobila ime po vasi Sveta Ana, kakor se je včasih imenoval Podljubelj. Začne se na severozahodnem delu Tržiča, konča pa pri ljubeljskem cestnem predoru. Osemkilometrska dolina že od časa Rimljanov predstavlja pomembno prometnico, bogata pa je tudi po geološki plati. Kamnine z ohranjenimi fosili nam pričajo o nekdanjem življenju v različnih okoljih, ekonomsko pomembni pa so bili tudi rudni minerali. Najpomembnejši je bil rudnik živega srebra pri Sv. Ani oziroma Šentanski rudnik, v katerem so pridobivali cinabaritno rudo, z začetki že leta 1557. Pod Korošico je bil rudnik svinca in cinka, na Begunjščici rudnik mangana, nad Cimprom so kopali železovo rudo, medtem ko so na Počivalniku sledovi bakrove rude. Vse to daje Šentanski dolini posebno mesto v slovenskem rudarstvu in mineralogiji. Za območje so značilni tudi številni plazovi, tako je npr. večji potres leta 1348 vzrok, da se je naselje na Plazu premaknilo na območje današnjega Tržiča. Šentanska dolina ponuja še eno premalo cenjeno naravno bogastvo – vodo. Najbolj znamenit je Tominčev slap. Razstava ponuja tudi vpogled v vodno strugo Mošenika, ki je za Tržič predstavljala pomemben energetski vir, ki so ga izkoriščali mnogi obrtniki. Razgibana in nadvse poučna razstava, ki jo je odprl župan Borut Sajovic, bo na ogled do 18. junija.