Tudi ti, sin Borut
V ultra spremljevalnem programu 39. Tedna slovenske drame, ki se bo v Kranju začel to nedeljo, bo ansambel domačega Prešernovega gledališča uprizoril tipično slovensko "tragiveselko" z naslovom Tudi ti, sin Borut.
Teden slovenske drame je praznik slovenske besede in gledališča. V prihodnjih dneh se bodo že 39. leto zapored na odru Prešernovega gledališča zvrstile najboljše predstave preteklega leta, ki imajo svoj izvor v slovenskem besedilu. Kljub temu da bo, tako kot v vseh preteklih letih, tudi letos moč videti le najboljše, smetano od smetane, pa je kranjsko občinstvo vedno pogrešalo predstavo, ki bi v celoti odražala klenega slovenskega človeka, predstavo, ki bi odražala celoten spekter bivanja, nekdanjega in današnjega, povprečnega Slovenceljna, predstavo, v kateri bi se našli vsi: vrhunski politik, ki laže, kot pes teče, le zato, da bi dobil na prvih prihodnjih volitvah dovolj glasov, manager, ki je zafural vsaj šest firm, se vedno pogrel z odpravnino in odšel novim porazom naproti, trgovka, ki dela za par sto evrov in pojma nima, kaj je narobe, da je tako, vrhunski športnik, ki razmišlja, ali sta kranjska klobasa in pir prepovedano poživilo ali ne, sosedov Tone, ki mu grejo na živce vsi, ki niso 100% Gorenceljni, stara mama, ki itak nikamor ne gre, pa je kljub temu tako rada vsako nedeljo zvečer spet doma … skratka vsi jih lahko najdemo pod naslovom »Slovenija, od kod lepote tvoje«. Ljudje so zahtevali predstavo, dramo ali burko, bistveno je, da vsebuje vso tragiko slovenskega človeka, ki mu je življenje postlano tako s trnjem kot z vrtnicami. Zato so se v Prešernovem gledališču odločili, da uprizorijo besedilo neznanega dramatika, ki se je kot Jožef K. podpisal pod eni in edini njegov znani tekst, ki je šestnajst let ležal v predalu vodje umetniškega oddelka gledališča. Njegov naslov je Tudi ti, sin Borut.
Črni kruh in zaseka, nakar …
Napaka. Če ste mislili, da je predstava zgolj slovenska priredba stare rimske zgodbe o nekem Juliju Cezarju, napisanem v 16,5-vrstičnem verzu in nosi latinski naslov Et tu, Brute? (v prevodu: A tud' ti, sin Brutus?), naj vam povem, da gre za povsem samostojno delo, katerega osnovna poanta izhaja iz v tem članku že opisanega slovenskega narodovega bistva. Besedilo Jožefa K. so na enem od občnih zborov delavcev Prešernovega gledališča nekoliko posodobili in ga v enem popoldnevu uspeli postaviti na oder.
Osnovna zgodba govori o sinu Borutu, v predstavi ga igra Borut Veselko, ki je vsak dan za zajtrk pojedel kos črnega kruha z izvrstno Bačarjevo zaseko, po grlu spustil dva požirka bogato zamlečene proje in se potem odpravil v službo, da bi preložil vse tiste papirje in se potem ob tretji odpravil domov, kjer ga čakajo žena, dva otroka, Opel Astra karavan, nemški ovčar Fido in kangla za rože zalivat. Gorenjski nageljni namreč najbolj uživajo, kadar so zaliti. Nakar pride do suspenza, dramaturški lok se naglo razlomi, saj Borut nekega jutra na mizo ne dobi črnega kruha, ampak polbelega.
Borut: »Žena, zakaj mi nisi postregla s črnim?«
Borutova žena (v svoji nesreči vije roke): »Borut, dragi moj, črni kruh sem predolgo pustila na svetlobi, pa je »abšlesov«. Zato je mogoče njegova zunanja podoba nekoliko svetlejša, vsebina pa je še vedno dobra stara črna.«
Borut: »Ne me je…,« zaluča kruh v kot: »Takoj se javi k nogi.«
Borutova žena: »Borut neeee. Ne. Otroc bodo prišli v sobo.«
Borut: »Otrok ne bo, saj so v šol, kokr vem. Nagn' se na mizo. Tuko. Pr mir bod.«
In opravi svoje. Svoj srd vsled ne dovolj črnega kruha je še enkrat znova izrabil na svoji ženi. Odrinil jo je. »Da odslej na mizi vidim samo še črn kruh. Comprende, anderstend, feršteen, kapiši?« Ko je po grlu pognal dva požirka bogato zamlečene proje in odšel proti vratom, se je skoraj zaletel vanj sosedov Peter.
Peter: »Jeb…, a si ti tud' na mizo dobil polbelega? Nekam besen mi izgledaš?«
Borut: »Itak d' ja. Ne vem, kva je z naš'm babam. Naša je rekla, d' je črn kruh »abšlesov«. A s jo pol?«
Peter: »Oooo s'm jo, babo frdamano. Jej, jej, ne vem, kam gre ta svet.«
In sta šla v službo.
Epilog
Borut po službi ni odšel domov k družini kot običajno. Odšel je v vaški bufet in se ga s pivskimi prijatelji obilno nalil. Ko se je v pozni noči ves pokozlan, poscan in zanemarjen opotekal po ulici domov, je v vaški svetilki videl obraz pokojne matere, ki mu je govoril: »Tudi ti, sin Borut.« Prebledel je. V tistem trenutku bi se najraje pokončal. Drugega jutra se je spominjal samo maminega stavka … Na mizi pa je bil spet črn kruh in Borut se je počutil bolje.