Dr. France Bučar / Foto: Gorazd Kavčič

Umrl je France Bučar

V 93. letu starosti se je poslovil starosta slovenske politike dr. France Bučar, prvi predsednik demokratično izvoljene slovenske skupščine in oče slovenske ustave.

Kranj – France Bučar se je rodil leta 1923 v Bohinjski Bistrici. Že v dijaških letih se je v Ljubljani pridružil Osvobodilni fronti, zaradi česar so ga leta 1942 okupatorji zaprli. Leta 1944 je pobegnil in se pridružil partizanom Kokrškega odreda. Maja 1945 je vkorakal v Celovec, kjer je dočakal konec vojne, nato je do leta 1946 deloval v Knoju in Ozni. Doštudiral je pravo in poldrugo desetletje služboval v državih organih, pozneje je delal na ljubljanski pravni fakulteti. Zaradi kritičnih objav o samoupravljanju in takratnih političnih idejah so ga leta 1978 odstranili z univerze in začelo se je njegovo obdobje oporečništva. Leta 1988 je na povabilo nemškega evropskega parlamentarca Otta von Habsburga nastopil na rednem zasedanju Sveta Evrope v Strasbourgu in s predstavitvijo razmer v tedanji Jugoslaviji vzbudil pozornost mednarodne javnosti. Zaradi poziva svetu, naj ne kreditira propadlega projekta, imenovanega Jugoslavija, ga je takratna oblast proglasila za narodnega izdajalca. Leta 1989 je bil med ustanovitelji Slovenske demokratske zveze (SDZ), ki je veljala za jedro koalicije Demos. Demos je zmagal na prvih demokratičnih volitvah leta 1990, France Bučar je bil imenovan za predsednika slovenske skupščine in predsednika ustavne komisije, sodeloval pa je tudi pri pripravi nove slovenske ustave. Kot predsedujoči skupščini je 25. junija 1991 razglasil Temeljno ustanovno listino o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, 23. decembra pa sprejetje nove slovenske ustave. Starosta slovenske države in ustave je bil nato do leta 1996 poslanec državnega zbora. Po koncu svoje aktivne politične poti se je posvetil pisanju knjig s politično, ekonomsko in pravno vsebino: Slovenija in evropski izzivi, Demokracija in kriza naših ustavnih inštitucij, Porušena harmonija sveta, Rojstvo države, Slovenci in prihodnost, Temelji naše državnosti in Prelom, do katerega ni prišlo. Vodil je tudi slovensko Panevropsko gibanje.

Žalna seja za pokojnim prvim predsednikom demokratično izvoljenega slovenskega parlamenta bo danes dopoldne v državnem zboru, Franceta Bučarja bodo pokopali danes ob 15. uri v domači Bohinjski Bistrici.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / ponedeljek, 16. maj 2022 / 08:01

Staro znanje obujeno v Doroteji

V Javnem zavodu za kulturo Kamnik, katerega del je tudi Mekinjski samostan, so osnovali blagovno znamko Doroteja, ki nosi ime po samostanski opatinji iz 17. stoletja.

Objavljeno na isti dan


Kranj / četrtek, 2. julij 2009 / 07:00

Odkrili obnovljeni spomenik

V Goričah so odkrili obnovljeni spomenik padlim borcem NOV 1941-1945. Več dogodkov v sklopu praznika krajevnih skupnosti Golnik, Goriče in Tenetiše.

Cerklje na Gorenjskem / četrtek, 2. julij 2009 / 07:00

Na Krvavcu kopljejo arheologi

Na Krvavcu letos nadaljujejo arheološka izkopavanja območja srednjeveške pastirske poselitve. Iskali so sirarno, našli pa konjski hlev.

Zanimivosti / četrtek, 2. julij 2009 / 07:00

Anketa: Država pozabila na Železnike

Popoplavna sanacija bo odslej v občini Železniki očitno potekala precej počasneje, saj naj bi letos po predlogu drugega rebalansa državnega proračuna prejela 1,2 milijona evrov oz. samo četrtino oblju...

Tržič / četrtek, 2. julij 2009 / 07:00

Koncesija za odpadne vode

Tržiški občinski svet je potrdil odlok, ki omogoča podelitev druge koncesije Komunali Tržič. Pred podpisom pogodbe o odvajanju in čiščenju odpadne vode seznanitev z vsebino.

Nasveti / četrtek, 2. julij 2009 / 07:00

Širokopasovna omrežja in storitve

Slovenija se uvršča med prvih dvajset držav pri kakovosti širokopasovnega dostopa. Pri gradnji optičnega omrežja smo med najhitrejšimi v EU.