Najbolj multikulturna šola

V Osnovni šoli Prežihovega Voranca na Jesenicah imajo kar 75 učencev, ki so tujci. Prihajajo iz Bosne, Hrvaške, Makedonije, Srbije, Kosova, Romunije, Ukrajine in celo – Kitajske. Šola je po deležu učencev tujcev zagotovo najbolj multikulturna na Gorenjskem, če ne celo v Sloveniji.

»Ne vem, če ima še kakšna šola v Sloveniji toliko učencev tujcev kot naša šola. Tuje državljanstvo ima trenutno 75 učencev: 35 jih je iz Bosne in Hercegovine, 28 s Kosova, štirje so iz Srbije, trije iz Makedonije, po eden s Hrvaške, Romunije in Ukrajine, imamo pa tudi dve učenki s Kitajske,« pripoveduje ravnatelj največje jeseniške osnovne šole, Osnovne šole Prežihovega Voranca Robert Kerštajn. Šolo v letošnjem šolskem letu obiskuje 627 otrok in zadnja leta so po številu učencev največja jeseniška osnovna šola. »Število učencev se povečuje tudi na račun migracij, saj opažamo ogromno priseljevanja, a tudi odseljevanja. Nekatere družine imajo Slovenijo oziroma Jesenice samo za odskočno desko za naprej, pridejo iz držav bivše Jugoslavije, ostanejo kakšno leto tu, potem pa gredo naprej v Avstrijo, Švico, Nemčijo ...« razlaga ravnatelj.

Govorilne ure – s prevajalcem

Otroci, ki začnejo obiskovati šolo, zvečine govorijo samo svoj materni jezik in tudi doma se pogovarjajo v njem, tako da imajo edini stik s slovenščino v šoli. Običajno slovenskega jezika ne znajo, po Kerštajnovih besedah je morda nekoliko lažje učencem iz bivših jugoslovanskih republik, medtem ko imajo večje težave s slovenščino učenci s Kosova, Kitajske ... »Vsako leto na ministrstvo za šolstvo pošljemo seznam učencev, ki imajo status tujca prvo leto, in ministrstvo nam potem dodeli določeno število dodatnih ur slovenščine. Običajno dobimo okrog dvesto ur, letos je to za osemnajst učencev, te ure pa razdelimo med tri učiteljice, ki so usposobljene za poučevanje tujcev. Učence razdelimo v skupine po starosti in predznanju, običajno pa imajo dvakrat tedensko po eno uro dodatnega pouka slovenščine. Za učence, ki imajo več težav pri učenju, pa običajno pripravimo še neke vrste intenzivni individualni tečaj,« razlaga ravnatelj. Znanje slovenskega jezika je zelo pomembno, saj je osnova za učenje vseh predmetov, dodaja sogovornik. Učenci tujci imajo tudi zaradi tega prilagojeno ocenjevanje in napredovanje, saj načeloma prvo leto ne dobivajo negativnih ocen, temveč zgolj pozitivne ali pa so neocenjeni. »S sklepom učiteljskega zbora lahko napredujejo v višji razred, tudi če so neocenjeni, res pa je, da se ponavadi s starši dogovorimo, da je za otroka bolje, da razred ponavlja in utrdi znanje slovenščine.« Posebna zgodba je tudi komuniciranje s starši otrok tujcev. Običajno je sicer tako, pravi Kerštajn, da vsaj eden od staršev vsaj malo govori slovensko. V nasprotnem primeru pa priskočijo na pomoč »prevajalci«, seveda takšni neuradni, denimo kak sorodnik ali celo učenec sam. »Je pa zanimivo, saj velikokrat kot ravnatelj ne vem, kako se bova s kakšnim od staršev pogovarjala. A na koncu se vse zmenimo. Res pa je tudi, da so starši otrok tujcev ponavadi zelo vljudni, spoštljivi.«

Šolska malica brez svinjine

Pestra multikulturna sestava učencev pa s seboj prinese tudi druge vrste izzivov. Ker je med učenci veliko muslimanov, so že pred leti morali začeti razmišljati o tem, kako bi zagotovili prehrano, ki bo primerna za vse učence in bo tako zdrava kot tudi uravnotežena, da lahko zadosti vsem vidikom otrokovega razvoja. Tako že vrsto let šolsko malico pripravljajo brez sestavin s svinjino, medtem ko šolsko kosilo svinjino vsebuje le enkrat tedensko, pri čemer je takšna jed posebej označena z zvezdico. Kot pravi ravnatelj, s tem ni nobenih težav in tudi otroci, ki svinjine sicer ne jedo, tisti dan ne ostanejo lačni. Denimo: na jedilniku prejšnji petek so bili jota, dimljena klobasa in praženec ter sok, pri čemer je bila pri dimljeni klobasi zvezdica, da jed vsebuje svinjino. Ob tem pa ravnatelj ugotavlja, da je za veliko otrok prav šolsko kosilo edini topli obrok tisti dan. Socialne stiske staršev so namreč velike, kar dokazuje podatek, da ima od 627 otrok kar 417 otrok, torej več kot dve tretjini, subvencionirano šolsko malico ...

Prednosti multikulturnosti

Biti ravnatelj tako multikulturne šole je lepo, na eni strani to prinaša posebne izzive, na drugi strani pa tudi številne prednosti. Kot pravi ravnatelj, se tako njihovi učenci o multikulturnosti, drugačnih kulturah, navadah, običajih, praznikih učijo v živo, vsak dan od sošolcev, in ne le pri pouku domovinske in državljanske kulture in etike ... »Kot ravnatelj ne smem delati razlik med učenci na nobeni osnovi, ne učni, verski, narodnostni; zame so vsi učenci enaki. Tako jaz kot učitelji tudi ves čas pazimo, da ne pride do mednacionalnih, medkulturnih trenj, vsake take težave rešujemo sproti, s pogovorom.« Kot je prepričan ravnatelj, šolanje v takšni multikulturni šoli vsem učencem zagotovo da posebno širino in odprtost, ki se je ne da naučiti iz šolskih učbenikov ...