Spomini na Slavka Avsenika

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: Radovljica / nedelja, 11. oktober 2015 / 19:54

V svoji 130. knjigi jih je opisal Ivan Sivec iz Mengša, magister etnoloških znanosti, pisatelj in novinar ter dolgoletni prijatelj julija umrlega Slavka Avsenika.

Begunje – Dobre tri mesece po smrti Slavka Avsenika so v torek v Muzeju Avsenik v Begunjah predstavili najnovejšo, že 130. knjigo najbolj plodovitega slovenskega pisatelja Ivana Sivca iz Mengša z naslovom Viharnik vrh gora, v katerem avtor obuja doslej še neobjavljene spomine na Slavka Avsenika. Pokojni glasbenik je del Sivčevega življenja. Avsenikova glasba ga je prevzela že v otroštvu, ko je prvič poslušal Četrtkov večer domačih pesmi in napevov in v živo občudoval nastope Avsenikov. Med študijem slavistike je začel pisati besedila za nekatere slovenske narodno-zabavne ansamble, na primer za Flereta in Miheliča, in leta 1977 prejel nagrado za najboljše besedilo na števerjanskem festivalu. Istega leta ga je poklical Vilko Ovsenik in povedal njegovo in Slavkovo željo, da bi za Avsenike napisal nekaj besedil. Napisana so bila besedila za viže Tujec, Jutro na deželi, Najina zvezda in Kako bi jo spoznal. Od tega leta naprej je Ivan Sivec za Avsenike napisal 89 besedil, od katerih jih je 76 posnel ansambel Bratov Avsenik. Enajst Slavkovih viž s Sivčevimi besedili še čaka na snemanje, najverjetneje z ansamblom Saša Avsenika. Ivan Sivec je spremljal in soustvarjal uspešno Avsenikovo zgodbo tudi s svojo magistrsko nalogo, ki jo je naslovil Fenomen ansambla bratov Avsenik, čeprav je bil Slavko Avsenik sprva proti, da bi že za časa njegovega življenja pisal o njem. Tudi pisanje predloga, da bi Slavku Avseniku podelili Prešernovo nagrado in bi njegovo glasbo uvrstili v register žive dediščine, ni minilo brez Ivana Sivca. On je ob Slavkovi smrti napisal številna besedila in je bil tudi med govorniki na pogrebu v Begunjah.

»Živimo v Avsenikovem času in njihova glasba še ni doživela vrhunca,« je povedal na predstavitvi svoje knjige, ki jo je izdala založba Ico iz Mengša, Ivan Sivec. »To je dediščina, katere vrednosti se še ne zavedamo. Pesmi, ki se obdržijo nad 50 let, postajajo narodova zgodovina in nikdar niso pozabljene. Mnoge Avsenikove viže so to že postale, kar ni nič nenavadnega, saj je glasba bratov Slavka in Vilka iskrena in so jo zato ljudje sprejeli. Slavko je pogosto dejal, da je prav to zanj največja nagrada.« Zanj je dejal, da o njem nima slabe besede. »Bil je razumevajoč in preprost človek, ki sebe ni nikdar poveličeval. O nikomer od glasbenikov ni rekel slabe besede. Vsak se trudi po svoje, je pogosto dejal.

Tudi naslov knjige Viharnik vrh gora pove veliko o Slavku Avseniku. »Res je bil kot viharnik, v katerega so udarjale strele kritik in zaničevanja njegove glasbe, in je ponosno kljuboval napadom. To je počel tudi v imenu tistih, ki so se za njim začeli ukvarjati s to glasbo,« je povedal Sivec. Spomnil je na april leta 1974, ko so Avseniki v Hali Tivoli v Ljubljani prvič zaigrali Slovenija, od kod lepote tvoje. Dvorana je ploskala in ploskala, Avseniki pa jo ponavljali trikrat … Brata Avsenik sta si že takrat, mnogo pred drugimi, upala jasno in glasno izraziti slovenski ponos.

Na predstavitvi knjige je pevec Rudi Šantelj prvič javno zapel pesem Našemu kralju. Besedilo zanjo je napisal Ivan Sivec, uglasbil pa jo je Rudi Šantelj. Slavko Avsenik je za Ivana Sivca kralj ljudskih src.