Kljub krizi največ investicij

Besedilo: Štefan Žargi
Kategorija: Gospodarstvo / sreda, 22. april 2009 / 06:00

V Merkurju se kriza najbolj pozna pri prodaji podjetjem. Letos bodo odprli kar pet velikih nakupovalnih centrov, kar je največ v Merkurjevi zgodovini.

Naklo – Kako v teh zaostrenih razmerah posluje največje gorenjsko podjetje, je seveda pomembno vprašanje. K pogovoru smo povabili prvega moža Merkurja Bineta Kordeža.

Kako je Merkur posloval v lanskem letu?

»Za lansko poslovanje lahko rečem, da je bilo kar dobro. V zadnjem kvartalu se je gospodarska kriza že precej poznala, saj je povzročila padec prodaje, vendar smo lahko s celotnim letom zadovoljni. Obseg prodaje v celoti smo lani povečali za okoli deset odstotkov. Tako je bil tudi rezultat od prodaje lani boljši kot leto poprej, čeprav je čisti dobiček manjši, ker ni bilo finančnih zaslužkov, ki smo jih imeli v letu 2007.«

Kje se je padec prodaje najbolj poznal: pri prodaji na drobno ali pri prodaji na debelo? Kaj pa padec cen, zlasti pri izdelkih črne metalurgije?

»Res je vpliv krize na posameznih delih Merkurja različen. Pri prodaji kupcem v trgovinah, kar predstavlja približno polovico našega zaslužka, ni večjih odstopanj, bolj pa se pozna kriza pri prodaji podjetjem, saj je znano, da se je proizvodnja znižala za skoraj četrtino. Največji problemi pa so gotovo na področju metalurgije, tako zaradi padca cen kot tudi velikega padca povpraševanja po jeklu. Prodaja je lani dosegla približno 1,3 milijarde evrov, o dobičku pa pred obravnavo na nadzornem svetu ne morem govoriti.«

Kako kriza vpliva na letošnje poslovanje?

»Vpliv je podoben kot v zadnjem kvartalu lani. Pri prodaji končnim potrošnikom ni večjih odstopanj od lani, pri prodaji podjetjem se je zmanjšala prodaja za okoli dvajset odstotkov, pri metalurgiji pa so padci še večji. Taka gibanja nas seveda silijo k ukrepanju, h krčenju stroškov, da ohranimo pozitivno poslovanje.

Ustvarjanje dobička je, čeprav je danes slišati tudi drugačne poglede, ključno, sicer obstoj podjetij nima pravega smisla. Brez dobička tudi ni pravega razloga za ohranjanje delovnih mest, da o razvoju niti ne govorimo.«

Kako vi kot uveljavljen gospodarstvenik in analitik vidite sedanjo krizo?

»O nastanku finančne krize sem že veliko pisal. Če bi ostalo le pri finančni krizi, bi lahko celo rekli, da nas ne bi posebej prizadela, izgubili bi namreč le tisti, ki so imeli premoženje. Na žalost pa je ta finančna kriza povzročila strah, nezaupanje in dvome o razvoju, kar je zmanjšalo nakupe potrošnikov in investicije. Čeprav so prejemki ljudi večji od lani, je potrošnja manjša, kar vpliva na podjetja, ki so ustavila investicije. Danes nihče ne razmišlja o novih projektih, v teku so le investicije, ki so bile začete pred krizo. To se pozna v gradbeništvu in vsej industriji, ki je vezana na to. Manjka nam optimizem, zaupanja v nadaljnji razvoj, saj edino to lahko požene proizvodnjo. Namesto tega danes razpravljamo predvsem o tem, kakšna je delitev, kdo ima preveč, kdo premalo, pozablja pa se, da je vreča vsak dan manjša.«

In kaj napovedujete?

»Napovedi o tem, koliko časa bo trajala kriza, je zelo veliko, v dobro vseh upam, da se bo gospodarski stroj čim prej začel spet hitreje vrteti. Edino to je rešitev. Danes je veliko demagogije o tem, kdo živi na račun drugega, o nepravični delitvi. Izračunal sem, da če bi v Merkurju porezali vse plače nad razmerjem 1 : 3, kar bi bilo podobno, kot smo imeli razmerja v socializmu, in bi maso porazdelili med zaposlene, bi se plače lahko povečale le za 2,5 odstotka. Problem torej ni v delitvi, pač pa velikosti vreče, obsega ustvarjene dodane vrednosti.«

Znani ste po zelo ambicioznih razvojnih načrtih. Bodo ti okrnjeni?

»Vedno skušamo biti korak pred konkurenco. V teh razmerah vsi znova preverjamo svoje načrte. Potrošnja bo vsekakor rasla počasneje, upam, da ne bo nižja, zato bodo tudi potrebe po novih trgovinskih površinah manjše. Ker smo lani zastavili veliko novih projektov, ki jih vodimo naprej, bo leto 2009 kljub krizi morda nenavadno, investicijsko najbolj intenzivno v Merkurjevi zgodovini. Letos bomo odprli kar pet večjih trgovskih centrov: v Murski Soboti, Varaždinu, Ljubljani, Beogradu in Škofji Loki. Naslednje projekte, za katere smo že kupili zemljišče in imamo pripravljene projekte, bomo preverili in se prilagodili razmeram.«

Kako sedanje razmere vplivajo na vaše odplačevanje kreditov, ki ste jih najeli za menedžerski prevzem Merkurja?

»Ni dvoma, da so se okoliščine močno spremenile in zahtevajo določene prilagoditve načina odplačevanja in financiranja prevzema. Plan je bil dolgoročen in generalno rečeno bistvenih sprememb ni. Povem lahko, da smo financiranje rekonstruirali tako, da slovenske banke pri tem praktično niso več prisotne, zato s prevzemom ne obremenjujemo slovenskega bančnega sistema. Ker Merkur ni več na borzi, ni podvržen sedanjim nihanjem vrednostnih papirjev in tudi dodatna zavarovanja niso bila potrebna. Prepričani smo, da smo prevzem izpeljali korektno, da smo plačali ceno, ki je dolgoročno rezultatom Merkurja ustrezna.«

Kako ocenjujete vladne protikrizne ukrepe?

»Veliko govorjenja je o tem, morda preveč. V Merkurju od dosedanjih ukrepov nimamo niti enega evra. Predvsem pogrešamo spodbude gospodarski aktivnosti. Samo povečanje potrošnje in investicij vodi k ozdravitvi. Naj opozorim, da so pri razlagah o naši odvisnosti od dogajanj na tujih trgih tudi napačne interpretacije. Teza o sedemdesetih odstotkih ustvarjenega BDP v izvozu ne drži, saj se v izvozu ustvari neposredno okoli 15 odstotkov dodane vrednosti. Izvoza je v primerjavi z BDP res sedemdeset odstotkov, a to pomeni bruto vrednost prodaje v tujino in ne dodane vrednosti oz. neto zaslužka. Z multiplikativnimi učinki znaša delež izvoza v BDP približno tretjino, dve tretjini BDP je ustvarjenega na domačem trgu. Smo sicer močno odvisni od dogajanj v tujini, a veliko lahko napravimo tudi doma.

Padec potrošnje in investicij bo vplival na padec dobičkov in vse to bo v državni vreči zmanjšalo prihodke. Po moji oceni za okoli dva odstotka BDP, kar je ogromno.«

V teh dneh sindikati zahtevajo revizijo postopkov lastninjenja, zlasti menedžerskih prevzemov. Kako gledate na to?

»Kot sem že dejal, se žal danes predvsem pogovarjamo o delitvah in premoženju. Načelno lahko rečem, da naj država ukrepa, če ugotovi pri tem nepravilnosti. Rešitve ne bo, tudi če zamenjamo vse menedžerje, na katere se danes usmerja jeza in gnev prebivalcev. Kar pa zadeva revizije, smo v Merkurju prepričani, da smo prevzem izvedli korektno, če se bo želelo vzpostaviti prvotno stanje, pa se je treba zavedati, da vračilo delnic pomeni tudi vrnitev zanje vplačanega denarja. Tako od države kot tudi prebivalcev, ki so delnice prodali. S tem pa se, razen v primerih, ko je bil prevzem plod mahinacij, razkrije vsa demagogija takih pozivov.«