Bolj je strmo, bolj je zanimivo

Na teku na planiško velikanko je bil drugi. V nedeljo je zmagal na vertikalnem kilometru na Storžič. Je novinec v gorskem teku, presenečenje letošnje sezone. To je Kranjčan Luka Kovačič, ki je po odbojki in cestnem kolesarstvu pristal v gorskem teku, ki je zanj trenutno najboljša rekreacija.

Kranj – V zadnjih dneh je v gorskotekaški druščini veliko govora o Luku Kovačiču, najstniku iz Kranja, ki premaguje uveljavljena in izkušena imena.

V teku na planiško velikanko ste presenetili skorajda vse in gledali v hrbet le Turku Ahmedu Arslanu. Je bilo to presenečenje tudi za vas?

»Tudi zame je bilo presenečenje, čeprav sem vedel, da sem dobro pripravljen. To so pokazali tudi občasni skupni treningi z Nejcem Kuharjem, Matjažem Miklošo in Klemenom Trilerjem, ki so že uveljavljena imena v gorskem teku. Vseeno nisem pričakoval, da bom tako dober. Poleg tega sem bil z naskokom najmlajši med najboljšimi.«

Da razrešiva dilemo: se imate za vrhunskega športnika ali za rekreativca?

»To je še rekreacija. Za profesionalnega športnika štejem tistega, ki je za to plačan in ima to kot službo. Po drugi strani pa se na tekmah srečaš s profesionalci, kot je bilo to v Planici.«

Niste se vzeli ravno od nikoder. Kakšna je bila vaša dosedanja športna pot?

»Najprej sem dobrih pet let treniral odbojko, a sem ugotovil, da tam nimam kaj iskati, ker sem bil premajhen. Zvabili so me v cestno kolesarstvo. Tri leta in pol sem treniral pri kranjski Savi. Bil sem tudi član slovenske reprezentance do 23 let. Že od nekdaj pa sem zaljubljen v naravo in hribe, všeč so mi malce ekstremnejše preizkušnje. Kolesarstvo me je v tem kar malce preveč omejevalo na cesto, na tekmovanja. Letos spomladi sem se dokončno odločil, da zaključim to pot in podal sem se v gorski tek, ki mi daje dovolj svobode in v tem res uživam.«

Kako pogosto tečete?

»Zelo težko sem pri miru. Odkar pomnim sem v gibanju. Vsak dan grem v naravo, ne glede na vreme. V tem res uživam in grem z veseljem. To je zame sprostitev. Brez resnega treninga so takšni rezultati težko dosegljivi. Imam strukturirane treninge, del njih so tudi intervali. Pri načrtovanju uporabim izkušnje iz kolesarstva, preberem kakšno strokovno knjigo na to temo in se posvetujem z drugimi tekači.«

Kdaj ste začutili, da ste lahko v vzponih tako dobri?

»Že testi s kolesa so bili dobri. Sicer pa sem prvič na gorskem teku nastopil maja na Teku na Osolnik, ki je bil uvodna tekma Pokala Slovenije v gorskih tekih. Skupno sem bil peti, pa mi proga ni ustrezala. Nato sem zmagal na teku na Češko kočo in bil deseti na Grintovec. Tudi drugi so takrat rekli, da nisem slab. Zmagal sem še na teku na Črno prst, bil drugi v Planici in v nedeljo zmagal na teku na Storžič.«

Na kakšnih terenih se počutite domače?

»Na strmini, v hribih. Po ravnini sem počasen. Bolj je strmo, bolj je zanimivo. Tam sem močan in tam uživam.«

Uspeh v Planici vam je prinesel tudi prepoznavnost.

»Ne da bi bil slavna oseba, me pa ljudje bolj poznajo. Poleg tega me tudi konkurenti jemljejo resneje.«

Kakšni so sedaj vaši cilji?

»Za letos udeležba na svetovni seriji Sky tekov vertikal v Limoneju v Italiji. Vlečejo me vertikal kilometer dirke. Dokler bom v tem iz užitka kot sedaj, mi bo že to dovolj pomenilo.«

Imate komaj devetnajst let. Kdaj pomislite, do kam lahko pritečete?

»Se kdaj tudi malce zasanjam in se mi v misli prikradejo zmage na velikih vertikalnih tekmah. Na splošno pa imam osebno željo teči ultra trail teke, kot je na primer okoli Mont Blanca. Ti so mi življenjski izziv.«

Sicer pa ste študent.

»V novem študijskem letu bom obiskoval 2. letnik fizioterapije. To področje me tudi zelo zanima. Ob študiju bo treba treninge malce prilagajati.«