Stane Mlakar s svojim spominkom, ki ga je poimenoval Žir'.

Več kot tristo jih je že šlo v svet

Med najbolj znanimi žirovskimi spominki je tudi Žir' – bukov plod v obliki lesenega fantička s široko razprtimi rokami, v katerem so združeni vsi žirovski simboli, od bukovega žira do smučarskih čevljev in žirovske čipke. Že vrsto let jih izdeluje Stane Mlakar.

»Slovenci smo premalo ponosni na to, kar imamo,« je prepričan Stane Mlakar, ki je nekdaj kot poklicni voznik prepotoval širni svet, vedno pa je šla z njim tudi priponka v obliki slovenske zastave, ki si jo pripne na žep srajce ali zavihek suknjiča. Zadnja leta pa je vedno z njim tudi vsaj kakšen primerek Žira. Ideja za spominek, skozi katerega bi kar najbolje predstavil domači kraj, se mu je porodila že več kot deset let nazaj, ko je še služboval kot voznik avtobusa. Tako je nastal lesen bukov žir, ki je značilen za okoliške gozdove, a je dobil podobo prikupnega navihanega fantiča.

Oj, mi smo pa tam na Žirovskem doma, se glasi začetek žirovske himne in s temi besedami Stane Mlakar začenja tudi opis spominka, ki je skoraj v celoti delo njegovih rok. Vsak spominek namreč opremi tudi z obsežno razlago, kaj predstavlja. In v njem se je res trudil združiti vse, kar najbolj zaznamuje Žiri. »Ime Žiri je po enem starih izročil nastalo v povezavi z bukovimi gozdovi, ki obdajajo žirovsko kotlino, oziroma z bukovim plodom, žirom. V našem žirovskem narečju ime kraja Žiri še vedno izgovarjamo Žir, brez i,« je pojasnil, kako je nastala osnova za spominek. Pri tem je izrecno poudaril, da žira nikakor ne gre zamenjevati z želodom, ki je hrastov plod. Spominek z imenom Žir namreč predstavlja povečan zrel in odprt bukov žir v obliki prijaznega fantiča z velikimi delovnimi rokami, ki jih gostoljubno razpira v širok objem. Obut je v težke planinske ali smučarske čevlje legendarnih žirovskih čevljarjev, prednikov današnje tovarne obutve Alpine. Postavljen je na originalno žirovsko klekljano čipko, podloženo z usnjem. »Klekljanje ima v Žireh zgodovinsko tradicijo. Nežna čipka, ki je nastajala na 'pouštrih' žirovskih klekljaric in klekljarjev, je bila nekakšna protiutež težkim, grobim in trpežnim čevljem in pomemben dodatni izvor zaslužka številnim družinam,« je razložil Stane Mlakar. Medtem ko je skoraj vse ostalo njegovo ročno delo, pa mu je čipko izdelovala Tina Pivk iz Žirov. Fantič Žir', pravi Mlakar, nenazadnje spominja na slovenskega planinca, kmetiča, pastirčka, lovca, Kekca, dobrega starega Kranjskega Janeza ... »Kot tak je v zadnjih letih postal priljubljen spominek žirovskim izseljencem ter darilo prijateljem in poslovnim partnerjem širom po svetu.«

V najbolj originalni izvedbi je šlo teh fantičev doslej po svetu že več kot tristo. »Sedanji župan Janez Žakelj ga je v času njegovega službovanja na Kitajskem odnesel tudi tja, imel ga je tudi nekdanji papež Janez Pavel II,« je ponosen Mlakar, ki za izdelavo posameznega Žira porabi tri dni. Skoraj v celoti ga namreč izdela sam, razen jajčaste osnove, ki mu jo izdelujejo strojno. Celo filc za pokrivalo sam pobarva in nareže. Roke izdela kar iz kuhalnic. »A treba je biti zelo pazljiv, saj je bukov les zelo krhek in se hitro kaj 'zalomi',« poudari Mlakar. Tudi zato njegov Žir' svoji prikupnosti navkljub nikakor ni igrača. »To je nekaj, kar postaviš v vitrino. Sam imam v vitrini spominke z vsega sveta.« Zaveda pa se, da tudi spominki danes niso več, kar so nekoč bili. »Celo tujci niso več pripravljeni odšteti veliko denarja za spominke. Kupujejo izdelke za evro, ki jih izdelujejo na Kitajskem,« razočarano ugotavlja Mlakar. Njegov Žir' je mogoče dobiti zgolj v eni od žirovskih trgovin in v prodajalni s spominki v Ljubljani. »Vem, da od tega ne bom obogatel, to delam iz lastnega veselja. Veliko mi pomeni, ko ga kdo komu podari,« pravi Mlakar in obenem iskreno prizna, da se včasih, ko jih mora izdelati veliko naenkrat, že pošteno naveliča. »A ne zdi se mi pošteno, da bi zdaj kar odnehal,« pravi. Upa, da bosta z njegovim delom nadaljevala sin ali pa vsaj vnuk.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Pisma bralcev / petek, 31. avgust 2012 / 07:00

Odgovor

V torek, 28. avgusta 2012, je bil v Gorenjskem glasu na 18. strani objavljen članek avtorice Mateje Rant Več kot petina učencev v šoli trpinčena. Ob članku je bila objavljena fotografija, ki jo j...

Objavljeno na isti dan


Avtomobilizem / ponedeljek, 25. maj 2015 / 22:04

Vladar slabih cest

Suzuki vitara nam je dokazal, za kaj je namenjen.

Kultura / ponedeljek, 25. maj 2015 / 21:52

Tovarne, Kapadokija, pejsaži

V Muzeju Občine Šenčur so odprli razstavo akademskega slikarja Jožeta Megliča (1939–2006).

Kronika / ponedeljek, 25. maj 2015 / 21:48

Štirje obtičali v dvigalu

Kranj, Jesenice – V torek so kranjski in jeseniški poklicni gasilci nudili tehnično pomoč več občanom. Na Ulici Rudija Papeža v Kranju so v dopoldanskih urah posredovali, ker je iz zaklenjenega pra...

Kronika / ponedeljek, 25. maj 2015 / 21:47

Nepravilno prehitevanje in prekratka razdalja

Železniki, Kranj – Na območju Železnikov se je v torek popoldne zgodila prometna nesreča, v katero sta bila udeležena 27-letni motorist in voznica osebnega vozila. Nesreča se je zgodila okoli 16.25...

Kronika / ponedeljek, 25. maj 2015 / 21:47

Poškodoval si je oko

Koroška Bela – V ponedeljek sredi dneva si je v podjetju Acroni na Koroški Beli delavec v obratu hladne valjarne pri delu poškodoval oko. Z rešilnim vozilom so ga odpeljali v nadaljnjo oskrbo v Zdr...