Stane Mlakar s svojim spominkom, ki ga je poimenoval Žir'.

Več kot tristo jih je že šlo v svet

Med najbolj znanimi žirovskimi spominki je tudi Žir' – bukov plod v obliki lesenega fantička s široko razprtimi rokami, v katerem so združeni vsi žirovski simboli, od bukovega žira do smučarskih čevljev in žirovske čipke. Že vrsto let jih izdeluje Stane Mlakar.

»Slovenci smo premalo ponosni na to, kar imamo,« je prepričan Stane Mlakar, ki je nekdaj kot poklicni voznik prepotoval širni svet, vedno pa je šla z njim tudi priponka v obliki slovenske zastave, ki si jo pripne na žep srajce ali zavihek suknjiča. Zadnja leta pa je vedno z njim tudi vsaj kakšen primerek Žira. Ideja za spominek, skozi katerega bi kar najbolje predstavil domači kraj, se mu je porodila že več kot deset let nazaj, ko je še služboval kot voznik avtobusa. Tako je nastal lesen bukov žir, ki je značilen za okoliške gozdove, a je dobil podobo prikupnega navihanega fantiča.

Oj, mi smo pa tam na Žirovskem doma, se glasi začetek žirovske himne in s temi besedami Stane Mlakar začenja tudi opis spominka, ki je skoraj v celoti delo njegovih rok. Vsak spominek namreč opremi tudi z obsežno razlago, kaj predstavlja. In v njem se je res trudil združiti vse, kar najbolj zaznamuje Žiri. »Ime Žiri je po enem starih izročil nastalo v povezavi z bukovimi gozdovi, ki obdajajo žirovsko kotlino, oziroma z bukovim plodom, žirom. V našem žirovskem narečju ime kraja Žiri še vedno izgovarjamo Žir, brez i,« je pojasnil, kako je nastala osnova za spominek. Pri tem je izrecno poudaril, da žira nikakor ne gre zamenjevati z želodom, ki je hrastov plod. Spominek z imenom Žir namreč predstavlja povečan zrel in odprt bukov žir v obliki prijaznega fantiča z velikimi delovnimi rokami, ki jih gostoljubno razpira v širok objem. Obut je v težke planinske ali smučarske čevlje legendarnih žirovskih čevljarjev, prednikov današnje tovarne obutve Alpine. Postavljen je na originalno žirovsko klekljano čipko, podloženo z usnjem. »Klekljanje ima v Žireh zgodovinsko tradicijo. Nežna čipka, ki je nastajala na 'pouštrih' žirovskih klekljaric in klekljarjev, je bila nekakšna protiutež težkim, grobim in trpežnim čevljem in pomemben dodatni izvor zaslužka številnim družinam,« je razložil Stane Mlakar. Medtem ko je skoraj vse ostalo njegovo ročno delo, pa mu je čipko izdelovala Tina Pivk iz Žirov. Fantič Žir', pravi Mlakar, nenazadnje spominja na slovenskega planinca, kmetiča, pastirčka, lovca, Kekca, dobrega starega Kranjskega Janeza ... »Kot tak je v zadnjih letih postal priljubljen spominek žirovskim izseljencem ter darilo prijateljem in poslovnim partnerjem širom po svetu.«

V najbolj originalni izvedbi je šlo teh fantičev doslej po svetu že več kot tristo. »Sedanji župan Janez Žakelj ga je v času njegovega službovanja na Kitajskem odnesel tudi tja, imel ga je tudi nekdanji papež Janez Pavel II,« je ponosen Mlakar, ki za izdelavo posameznega Žira porabi tri dni. Skoraj v celoti ga namreč izdela sam, razen jajčaste osnove, ki mu jo izdelujejo strojno. Celo filc za pokrivalo sam pobarva in nareže. Roke izdela kar iz kuhalnic. »A treba je biti zelo pazljiv, saj je bukov les zelo krhek in se hitro kaj 'zalomi',« poudari Mlakar. Tudi zato njegov Žir' svoji prikupnosti navkljub nikakor ni igrača. »To je nekaj, kar postaviš v vitrino. Sam imam v vitrini spominke z vsega sveta.« Zaveda pa se, da tudi spominki danes niso več, kar so nekoč bili. »Celo tujci niso več pripravljeni odšteti veliko denarja za spominke. Kupujejo izdelke za evro, ki jih izdelujejo na Kitajskem,« razočarano ugotavlja Mlakar. Njegov Žir' je mogoče dobiti zgolj v eni od žirovskih trgovin in v prodajalni s spominki v Ljubljani. »Vem, da od tega ne bom obogatel, to delam iz lastnega veselja. Veliko mi pomeni, ko ga kdo komu podari,« pravi Mlakar in obenem iskreno prizna, da se včasih, ko jih mora izdelati veliko naenkrat, že pošteno naveliča. »A ne zdi se mi pošteno, da bi zdaj kar odnehal,« pravi. Upa, da bosta z njegovim delom nadaljevala sin ali pa vsaj vnuk.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Nasveti / sreda, 17. avgust 2011 / 07:00

Hermelika za svetlo prihodnost

Pred približno štirimi desetletji je bilo hermelikino žganje pravi hit in ni bilo hiše, ki ne bi podlegla izjemno domiselnemu napisu na steklenici tega žganja: "Kdor zdravje ljubi, ne pije veliko, a č...

Objavljeno na isti dan


Mularija / torek, 29. september 2015 / 07:00

Izdali so knjigo

Izšla je pripovedka z ilustracijami otrok Kako je nastalo naše mesto Tržič, ki so jo predstavili na prireditvi Kako nam v Tržiču zadiši po starih časih.

Nasveti / torek, 29. september 2015 / 07:00

Pica z jajčevci

Danes skoraj že v vseh lokalih s hrano ponujajo pice, vendar je še vedno najboljša tista domača, ki jo naredimo sami. Da ne bo pica vedno istega okusa, jo poskusimo za spremembo obložiti še s čim d...

Razvedrilo / torek, 29. september 2015 / 07:00

Firštov golaž

Člani Turističnega društva Kamniška Bistrica so v nedeljo pripravili prvo tekmovanje v kuhanju Firštovega golaža, ene od priljubljenih jedi Okusov Kamnika, in prireditev Halo, na finfranje, s katero s...

Razvedrilo / torek, 29. september 2015 / 07:00

Diamantno srce ljubezni

Nedavno, 17. septembra, je minilo natanko šest desetletij, odkar sta si večno zvestobo obljubila Jožica in Martin Zavrl iz Čirč pri Kranju.

Razvedrilo / torek, 29. september 2015 / 07:00

Pot do slave

Oktobra v kranjski Cineplexx prihaja nova mojstrovina izjemnega filmskega vizionarja Roberta Zemeckisa: film o francoskem vrvohodcu Philippu Petitu, ki je leta 1974 razpel vrv med stolpa Svetovnega tr...