Nekaj mladih avtorjev ilustracij s knjigo Kako je nastalo naše mesto Tržič

Izdali so knjigo

Izšla je pripovedka z ilustracijami otrok Kako je nastalo naše mesto Tržič, ki so jo predstavili na prireditvi Kako nam v Tržiču zadiši po starih časih.

Prireditev na igrišču Vrtca Tržič, enote Deteljica, Kako nam v Tržiču zadiši po starih časih je sovpadala z odprtjem Dnevov evropske kulturne dediščine v petek. Kulturni program so pripravili otroci iz enot Deteljica, Palček in Križe pod vodstvom strokovnih delavcev. Povezali so se tudi medgeneracijsko in medse povabili stanovalce Doma Petra Uzarja Tržič pod vodstvom Marjete Šumi. Njihov Žoga band in otroci iz vrtca so skupaj zapeli in zaigrali Kekčevo pesem in otroci bi pesmico ponavljali še in še ... Ob tej priložnosti so otrokom podarili knjigo Kako je nastalo naše mesto Tržič. Knjiga je prav posebna, saj je triindvajset štiri- in petletnikov iz lanskoletne skupine Medvedki enote Deteljica narisalo 23 ilustracij za knjigo pod vodstvom vzgojiteljic Milene Hostnik in Ane Marije Kuhelj. »Zgodba o nastanku Tržiča je že zapisana, preoblekli smo jo in osvežili ter dodali neponovljive ilustracije otrok,« je povedala Hostnikova in dodala: »Otrokom je zgodba 'zlezla pod kožo'. Vsak si je izbral svoj del zgodbe in jo po svoje upodobil. Nastale so prave umetnine, ki smo jih postavili na razstavo. Starši so bili navdušeni, otroci pa zelo ponosni na svoje aktivno in ustvarjalno delo. In takrat me je prešinilo: 'Zakaj ne bi izdali knjige, ki bi bila naša, tržiška, otroška?'« Mladi ilustrator Rok je bil najbolj navdušen nad skalo, ki se je v zgodbi utrgala s hriba in pridrvela nad bežečega zmaja, ilustratorja Luka je prav tako najbolj pritegnil zmaj, da ga je narisal. Izdajo knjige so omogočili Vrtec Tržič, Občina Tržič in Eva Remškar.

Petkovega popoldneva pa še ni bilo konec, saj so v nadaljevanju pripravili ustvarjalnice na temo kulturne dediščine Tržiča. Otroci in njihovi starši, dedki in babice so lahko preizkusili, kako se naredi čevelj, lahko so izdelovali gregorčke, poslikali panjske končnice ali pa si izbrali lesni kotiček ali kotiček z glino.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / ponedeljek, 17. september 2018 / 20:42

Gorjanski ribez

Gorjansko območje je bilo nekdaj poznano po pridelavi ribeza, saj so ga v šestdesetih letih prejšnjega stoletja pridelovali skoraj na vseh tamkajšnjih kmetijah. Danes se s tem ukvarjajo le še redki...

Objavljeno na isti dan


Splošno / torek, 26. junij 2007 / 07:00

Komentar: Hiša polna, kaj pa hotel?

Novica, da sta Klementina in Roman Gartner iz Davče povila dvojčici in sta tako z desetimi otroki po novem najbolj številna družina v občini Železniki, se je hitro razširila na Škofjeloš...

Splošno / torek, 26. junij 2007 / 07:00

Široko projektno partnerstvo deluje odgovorno

Ob dveh večjih naložbah v ceste, Poljanski obvoznici in ureditvi odseka Selške vpadnice, ki ju sofinancira država, je občina Škofja Loka doslej uredila tudi nekaj manjših, a za občane prav tako pomemb...

Škofja Loka / torek, 26. junij 2007 / 07:00

Mednarodno sodelovanje z vsebino

Ob praznovanju škofjeloškega občinskega praznika je letos poudarjeno sodelovanje domačih izvajalcev. Vsako leto se praznovanja udeleži tudi veliko gostov iz tujine, zlasti iz pobratenih mest.

Splošno / torek, 26. junij 2007 / 07:00

Spoštovani občani!

Finančna sredstva iz Evropske unije so za Občino Škofja Loka na dosegu roke. Občina strokovno in temeljito pripravlja projekte. Pred začetkom gradnje bo potrebno popolno in tvorno sodelovanje lastniko...

Splošno / torek, 26. junij 2007 / 07:00

Nova pobuda za povezavo na Primorsko

Ta mesec so na ministrstvu za okolje in prostor predstavili možnosti variant gradnje regionalne ceste Cerkno–Hotavlje in obvoznice Gorenje vas. Za slednjo večjih pripomb ni bilo, saj je trasa že...