Odprli vrata Borštnikove hiše

Besedilo: Ana Šubic
Kategorija: GG Plus / petek, 25. september 2015 / 17:34

Rojstna hiša Ignacija Borštnika v Cerkljah, ki jo družina dediča Tomaža Novaka v zadnjih letih postopoma obnavlja, je v sredo, na 96. obletnico igralčeve smrti, gostila prvi javni dogodek. Vrata bodo za javnost odprli tudi ta konec tedna.

S Podoknico velikemu Cerkljanu so v sredo, na 96. obletnico njegove smrti, v Cerkljah javnosti odprli rojstno hišo prvega slovenskega poklicnega igralca Ignacija Borštnika. Od smrti njegovega prapranečaka Danila Štera pred štirimi leti je hiša v lasti Šterovega nečaka Tomaža Novaka z Jame pri Kranju. »Takrat smo se znašli na razpotju, kaj narediti – ali hišo prodati ali jo obnavljati. Obe določitvi sta bili težki,« pripoveduje Tomažev oče Danijel Novak. Nazadnje se je odločil za postopno obnovo, ki je tudi naložba v sinovo prihodnost, s katerim se je življenje grdo poigralo.

Danes 39-letni Tomaž je namreč kot trimesečni dojenček izgubil mamo, ki je umrla pri 26 letih zaradi zastoja srca. Ta je pri natanko isti starosti doletel tudi njega. »Bil je klinično mrtev, za las je preživel,« se spominja Danijelova druga žena Karolina, ki je Tomaža že kot majhnega vzela za svojega. Zastoj srca, ki je bil pred štirimi leti usoden tudi za 57-letnega strica Danila, je Tomažu pustil hude posledice, a z voljo in vztrajnostjo stopa po poti okrevanja.

Tomaž pove, da je ponosen, da je Borštnikov potomec, o hiši pa, »da je dobra«. Največ zaslug za to ima njegov oče. Dobrih dvesto let stara hiša, ki jo je zgradil Borštnikov ded Ivan, ki je bil župan in učitelj v Cerkljah, je dodobra načel zob časa, saj se zadnjih sto let ni kaj dosti vlagalo vanjo, le streho so zamenjali pred 25 leti, tedaj še na državne stroške. »Notranje poškodbe, ki so nastale zaradi zamakanja, so pa ostale,« pristavi Danijel. Stric Danilo je uporabljal le kuhinjo in 'hišo', v kateri pa je bil lesen strop že tako nagnit, da ga je podpiralo šest železnih podpornih stebrov, da se ni sesedel. »V tej sobi je bilo treba strop narediti povsem na novo, prebarvali smo stene. Nad rezultatom smo bili navdušeni, nato pa nas je delo kar potegnilo: lotili smo se še dotrajane kuhinje in veže, naslednje leto pa smo se 'preselili' še v zgornje nadstropje. Tam smo uredili županovo sobo, pod ometom smo našli tudi sledi stare poslikave in naredili njeno rekonstrukcijo, pa spalnico in sobico Slavice Zaman, dolgoletne cerkljanske učiteljice, ki je stanovala tukaj. Ohranili smo vse, kar se je dalo. Čeprav je bila to včasih premožna hiša, se kaj dosti starega pohištva ni ohranilo, saj so se časi spreminjali, tudi usode družine so bile čudne, tako da je bila potem tu že bolj revščina,« je pojasnil Danijel, ki je večino obnovitvenih del opravil sam (naredil je tudi tečaj za restavratorskega pomočnika) in ob pomoči prijateljev. »Ima smisel, vsega se loti in kar dobro mu uspeva,« ga pohvali žena Karolina. Hodnik v nadstropju bogatijo razstavni panoji o Borštniku, hišo pa krasi obnovljena fasada, ki so jo na podlagi starih fotografij s proslave ob stoletnici Borštnikovega rojstva prebarvali tako, kot je bila pred 60 leti.

Hiša je še v fazi prenove, a zdaj je že toliko obnovljena, da imajo tudi obiskovalci kaj videti, zato je škoda, da jim tega ne bi omogočili, poudarja Danijel. V sredo so tako ob pomoči Kluba Liberius Cerklje pripravili že omenjeno Podoknico velikemu Cerkljanu, ki so se je udeležili tudi predstavniki Festivala Borštnikovo srečanje, ki letos praznuje 50 let, Slovenskega gledališkega inštituta Slogi in tudi Borštnikovi nagrajenci, med njimi Ivanka Mežan, Štefka Drolc in dobitnik Borštnikovega prstana 2014 Vlado Novak, ki je bil tudi slavnostni govornik.

Z željo oživiti hišo Borštnikovi sorodniki jutri in v nedeljo med 10. in 16. uro vabijo še na dneva odprtih vrat, v prihodnje pa se nameravajo povezati z občino in tukajšnjim zavodom za turizem, da bi hišo vključili med cerkljanske znamenitosti, ki jih razkazujejo turistom.