Družina Novak jutri in v nedeljo vabi na dneva odprtih vrat rojstne hiše Ignacija Borštnika. / Foto: Tina Dokl

Odprli vrata Borštnikove hiše

Rojstna hiša Ignacija Borštnika v Cerkljah, ki jo družina dediča Tomaža Novaka v zadnjih letih postopoma obnavlja, je v sredo, na 96. obletnico igralčeve smrti, gostila prvi javni dogodek. Vrata bodo za javnost odprli tudi ta konec tedna.

S Podoknico velikemu Cerkljanu so v sredo, na 96. obletnico njegove smrti, v Cerkljah javnosti odprli rojstno hišo prvega slovenskega poklicnega igralca Ignacija Borštnika. Od smrti njegovega prapranečaka Danila Štera pred štirimi leti je hiša v lasti Šterovega nečaka Tomaža Novaka z Jame pri Kranju. »Takrat smo se znašli na razpotju, kaj narediti – ali hišo prodati ali jo obnavljati. Obe določitvi sta bili težki,« pripoveduje Tomažev oče Danijel Novak. Nazadnje se je odločil za postopno obnovo, ki je tudi naložba v sinovo prihodnost, s katerim se je življenje grdo poigralo.

Danes 39-letni Tomaž je namreč kot trimesečni dojenček izgubil mamo, ki je umrla pri 26 letih zaradi zastoja srca. Ta je pri natanko isti starosti doletel tudi njega. »Bil je klinično mrtev, za las je preživel,« se spominja Danijelova druga žena Karolina, ki je Tomaža že kot majhnega vzela za svojega. Zastoj srca, ki je bil pred štirimi leti usoden tudi za 57-letnega strica Danila, je Tomažu pustil hude posledice, a z voljo in vztrajnostjo stopa po poti okrevanja.

Tomaž pove, da je ponosen, da je Borštnikov potomec, o hiši pa, »da je dobra«. Največ zaslug za to ima njegov oče. Dobrih dvesto let stara hiša, ki jo je zgradil Borštnikov ded Ivan, ki je bil župan in učitelj v Cerkljah, je dodobra načel zob časa, saj se zadnjih sto let ni kaj dosti vlagalo vanjo, le streho so zamenjali pred 25 leti, tedaj še na državne stroške. »Notranje poškodbe, ki so nastale zaradi zamakanja, so pa ostale,« pristavi Danijel. Stric Danilo je uporabljal le kuhinjo in 'hišo', v kateri pa je bil lesen strop že tako nagnit, da ga je podpiralo šest železnih podpornih stebrov, da se ni sesedel. »V tej sobi je bilo treba strop narediti povsem na novo, prebarvali smo stene. Nad rezultatom smo bili navdušeni, nato pa nas je delo kar potegnilo: lotili smo se še dotrajane kuhinje in veže, naslednje leto pa smo se 'preselili' še v zgornje nadstropje. Tam smo uredili županovo sobo, pod ometom smo našli tudi sledi stare poslikave in naredili njeno rekonstrukcijo, pa spalnico in sobico Slavice Zaman, dolgoletne cerkljanske učiteljice, ki je stanovala tukaj. Ohranili smo vse, kar se je dalo. Čeprav je bila to včasih premožna hiša, se kaj dosti starega pohištva ni ohranilo, saj so se časi spreminjali, tudi usode družine so bile čudne, tako da je bila potem tu že bolj revščina,« je pojasnil Danijel, ki je večino obnovitvenih del opravil sam (naredil je tudi tečaj za restavratorskega pomočnika) in ob pomoči prijateljev. »Ima smisel, vsega se loti in kar dobro mu uspeva,« ga pohvali žena Karolina. Hodnik v nadstropju bogatijo razstavni panoji o Borštniku, hišo pa krasi obnovljena fasada, ki so jo na podlagi starih fotografij s proslave ob stoletnici Borštnikovega rojstva prebarvali tako, kot je bila pred 60 leti.

Hiša je še v fazi prenove, a zdaj je že toliko obnovljena, da imajo tudi obiskovalci kaj videti, zato je škoda, da jim tega ne bi omogočili, poudarja Danijel. V sredo so tako ob pomoči Kluba Liberius Cerklje pripravili že omenjeno Podoknico velikemu Cerkljanu, ki so se je udeležili tudi predstavniki Festivala Borštnikovo srečanje, ki letos praznuje 50 let, Slovenskega gledališkega inštituta Slogi in tudi Borštnikovi nagrajenci, med njimi Ivanka Mežan, Štefka Drolc in dobitnik Borštnikovega prstana 2014 Vlado Novak, ki je bil tudi slavnostni govornik.

Z željo oživiti hišo Borštnikovi sorodniki jutri in v nedeljo med 10. in 16. uro vabijo še na dneva odprtih vrat, v prihodnje pa se nameravajo povezati z občino in tukajšnjim zavodom za turizem, da bi hišo vključili med cerkljanske znamenitosti, ki jih razkazujejo turistom.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / sobota, 18. julij 2009 / 07:00

Ženske kosile, moški grabili

Lep nedeljski dan je na Praznik koscev in grabljic privabil številne tekmovalce in obiskovalce.

Objavljeno na isti dan


Rekreacija / sreda, 27. marec 2024 / 23:06

Zasneženi karnijski razglednik

Monte Talm (1728 m n. m.) – Čudovit razglednik v Karnijskih Alpah, ki ponudi edinstven razgled na vse strani neba. Zimska preobleka mogočnih vrhov da vzponu poseben čar. Tura idealna za krpljanje.

GG Plus / sreda, 27. marec 2024 / 23:05

Potem sem zagledala nož …

»Vse do Lesc sem tekla. Tam sem se usedla na prvi avtobus in se odpeljala proti Ljubljani. Nič nisem razmišljala: presedla sem se na naslednjega, ki je peljal v Koper. Bila sem prepričana,...

Jesenice / sreda, 27. marec 2024 / 23:04

Predavanje o raku dojk in rodil

Jesenice – Gorenjska skupina Združenja Europa Donna Slovenija v sodelovanju z Občino Jesenice in sveti jeseniških krajevnih skupnosti Plavž, Sava in Podmežakla pripravlja pogovor in predavanje Prev...

Zanimivosti / sreda, 27. marec 2024 / 23:01

Med finalisti Festivala turističnega filma

Bled – Žirija Festivala turističnega filma ITFFA, ki bo v Cape Townu v Republiki Južni Afriki potekal med 11. in 15. junijem, je kratki film Pustolovščina življenja uvrstila med finaliste. Film rež...

Razvedrilo / sreda, 27. marec 2024 / 23:00

Velikonočni konec tedna na Televiziji Slovenija

Na veliki petek si boste lahko na drugem programu Televizije Slovenija ob 19.50 ogledali dokumentarni film Jeruzalem – gradbeni podvigi v svetem mestu. Francoski dokumentarni film predstavi arhitek...